Ob Gospodovem oltarju so se slavljencu, zaslužnemu škofu Glavanu pridružili kardinal dr. Franc Rode, škof Andrej Saje, (nad)škofje Anton Stres, Stanislav Hočevar, Marjan Turnšek, Jurij Bizjak in Franc Šuštar, številni duhovniki, redovniki in redovnice, bližnji in daljni sorodniki škofa Glavana (od enajstih otrok, bratov in sester, sta bili navzoči le še dve sestri) in farani Soteske, 70 peš romarjev iz župnije Brusnice, domači verniki in romarji še od drugod. Slavje pa je z ubranim petjem povzdignil tudi župnijski mladinski zbor sv. Nikolaja iz Metlike pod vodstvom Marka Brodariča, za orglami je bil Jakob Brodarič. Z vsemi njimi pa je bila tudi Zaplaška Marija v podobi milostnega kipa.  

Škof Glavan je daroval mašo v novomeški stolnici. FOTO: Jože Potrpin

Prvi novomeški škof

Uvodoma je prvi slavljenca z izbranimi besedami pozdravil škof Saje: »Dragi škof Andrej! 12. junija 2025 si obhajal 25 letnico škofovske službe. Kot pomožni škof si najprej deloval v ljubljanski nadškofiji, kasneje pa si ob ustanovitvi novomeške škofije prevzel vodenje te nove krajevne Cerkve ter začasno tudi upravljal ljubljansko nadškofijo in bil predsednik Slovenske škofovske konference. S sodelavci si kot prvi krajevni škof postavil temelje novonastale novomeške škofije, iz katerih danes rastemo in živimo. Ob srebrnem jubileju škofovske službe se ti iskreno zahvaljujem za vse tvoje predano delo v domači škofiji in v Cerkvi na Slovenskem. Iskreno ti čestitam in voščim Božjega blagoslova in trdnega zdravja. Hvala, da nam veselega srca tudi kot upokojeni škof še vedno stojiš ob strani in si na voljo za pastoralno in drugo pomoč. Iskrene čestitke tudi ostalim škofom, ki prav tako praznujejo letos 25- letnico škofovske službe: nadškofu Stanislavu Hočevarju, nadškofu Antonu Stresu in škofu Juriju Bizjaku.«

Hvala, da nam veselega srca tudi kot upokojeni škof še vedno stojiš ob strani. (Škof Saje)

Z Božjim nasmehom

Pisno čestitko je tokratnemu slavljencu napisal tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Prebral jo je pomožni škof Šuštar. Zapisal je med drugim naslednje:

»Ko sem pomislil na čestitko ob srebrnem jubileju tvojega škofovstva, me je nenadoma prevzela misel, kako zelo je Bog dober. A včasih te besede ostanejo v glavi, zazvenijo, vendar se ne spustijo do srca, do tistega središča, v katerem se misel spremeni v izkustvo, doživetje. Včasih pa Božja dobrota postane tako blizu, tako otipljivo navzoča, da te preseneti in ti vsa duša začne prepevati hvalo in zahvalo. Dragi škof Andrej, ob tebi doživljam nekaj tega Božjega nasmeha. Nasmeha Božje dobrote. Ob tebi doživljam, kako Bog ljubi in dela dobro z človeški pogledom, s človeškimi rokami in človeškim srcem. Zato ti ob tvojem praznovanju 25-letnice škofovske službe v Cerkvi v Sloveniji najprej iskreno čestitam. Vedno, ko sem te srečal, sem bil deležen iskrenega pogleda, jasnih misli in tiste notranje svobode, v kateri pastir Božjega ljudstva ne gleda na osebo, ampak dela, kar je prav in dobro. Ne da bi skušal komu ugajati, ampak vsem prinašati evangelij odrešenja in sporočilo Božje dobrote.«

Ob koncu maše je slavljenec sprejemal zahvale in čestitke. FOTO: Jože Potrpin

Kot domači kruh

Slavnostni pridigar je bil kardinal Rode. Kot vselej je z jasno in kleno besedo nagovoril zbrane in slavljenca, ki ga je pred petindvajsetimi leti tudi posvetil v škofa. Spomnil je na bogato Besedo, ki so jo slišali v berilu. »Ps 34 je ena najlepših pesmi Svetega pisma. Psalmist, ki je globoko izkusil Božjo bližino, v tem trenutku velike tesnobe pričuje: Angel Gospodov šotori okoli teh, ki se ga bojijo, da jih otme. In vabi poln hvaležnosti, »okusite in spoznajte, kako dober je Gospod«. Tudi škof Andrej v svojih 25 letih svoje škofovske službe je verjetno doživel kakšno preizkušnjo. Ravno takrat kot psalmist ni bil sam. Ob njem je bila Božja moč, občutil je Božjo moč in moč njegovih angelov. To so bili njegovi prijatelji, sodelavci in duhovniki ter verniki, ki so mu stali ob strani s svojo ljubeznijo. To doživetje varnosti je tako globoko, da psalmist čuti potrebo, da tudi druge povabi, da izkusijo isto: okusite in spoznajte, kako dober je Gospod, okusite, kot se okusi domač kruh. In potem, ko smo ga okusili, lahko razumemo, od kod je ta okus.«

Škof Glavan s slovenski škofi in kardinalom Rodetom. FOTO: Jože Potrpin

Jubilej pa je tudi priložnost, da premerimo svoje življenje in poslanstvo. V nadaljevanju je kardinal še posebej poudaril: »Naše poslanstvo se ne ocenjuje po uspehu, čeprav so pomembni, ampak po zvestobi Kristusa. In po zaupanju vanj. To nam zagotavlja, da se nismo trudili zaman. Ne bodite v skrbeh. Današnji evangelij nas vabi, da poglobimo to zaupanje. Priznamo, da vse prihaja od Očeta, on hrani in oblači, in to radodarno in sijajno. Ne gleda na našo majhnost in ranljivost. Vse je poklicano, da se vrača k njemu v iskanju njegovega kraljestva, v hrepenenju po njem, v iskanju njega, tako, da mi sami postanemo z lastnim življenjem mladike prihajajočega kraljestva.« To je naša hrana in naše slavno oblačilo.

Naše poslanstvo se ne ocenjuje po uspehu, čeprav so pomembni, ampak po zvestobi Kristusa. (Kardinal Rode)

Svoj nagovor pa je sklenil z besedami: »Papež Leon XIV. je ob začetku svoje petrinske službe pozval vso Cerkev: To je ura ljubezni. In sveti Avguštin, čigar sin je sveti oče, je zatrdil, da je škofovstvo služba in naloga ljubezni. Služba dobrega pastirja, ki daje življenje za ovce, je ljubezen, katere vzor je Kristus.

Dragi škof Andrej, ob tej obletnici ti Cerkev popolno veli ljubiti in zaupati Gospodu, vedoč, da ti je dovolj njegova milost iskati njegovo kraljestvo in njegovo pravičnost. To te ponovno vabi ljubiti Cerkev, svetega očeta, sveto Božje ljudstvo s pričevanjem svojega življenja, da bi vsem oznanjal njegova čudovita dela.

Alojzij Gonzaga, čigar spomin obhajamo danes, naj ti izpolni, izprosi polnost ljubezni. Za svojo škofovsko geslo, dragi škof Andrej, si izbral Marijine besede v Kani Galilejski: Karkoli vam reče, storite. Z njim Marija izraža svojo brezpogojno zaupanje v svojega Sina. K njemu se obračam z molitvijo zate in za vse nas, da bi imeli isto zaupno in ljubečo predanost Jezusu, kot jo je imela njegova sveta mati Marija.«

Škof Glavan s stolnim kapitljem. FOTO: Jože Potrpin

»Še na mnoga leta!«

Ob koncu maše je slavljenca hvaležno nagovoril tudi Klavdio Peterca, stolni župnik tajnik Duhovniškega sveta in voditelj Odbora za jubilejno sveto leto 2025, v dar pa mu namenil novo škofovsko palico z besedami: »Naj vam dobro in dolgo služi! Ne samo kot simbol pastirske skrbi: zaščite in vodenja črede. Zdaj, ko s smelimi koraki stopate proti biserni maši, imate vso pravico, da se, ko bo to potrebno, nanjo tudi naslonite, na palico, in na nas!«

Za njim sta škofu Glavanu v imenu vseh faranov izrekli iskrene čestitke, se mu zahvalili in zaželeli Božjega blagoslova faranki Soteske, Glavanove rojstne župnije, na kar je zbrane nagovoril tudi slavljenec. Pozdravil in zahvalil se je vsem, ki so ga počastili s svojo navzočnostjo, odsotnim in pokojnim, duhovnikom ljubljanske škofije, tem, ki so sodelovali pri postavljanju nove škofije, pripravili tokratno slovesnost. Ob srebrnem škofovskem jubileju škof Glavana pa je škofija Novo mesto izdala tudi lično in bogato priložnostno knjižico. Tako je ob koncu še toliko bolj in od srca zadonela zahvalna pesem Bogu.

Oglejte si fotografije iz slavja (FOTO: Jože Potrpin)

1/22