Jane Austen je bila rojena 16. decembra 1775 v angleški grofiji Hampshire kot sedmi otrok v družini anglikanskega duhovnika Georgea Austena in njegove žene Cassandre. Že v otroštvu je bila željna izobrazbe, ki jo je v veliki meri pridobila kar doma: med drugim je z veseljem prebirala knjige iz bogate očetove knjižnice. Kot pisateljica še danes slovi po svoji duhovitosti, izjemni upodobitvi ljubezenskih čustev med moškim in žensko, po družbenih komentarjih z globokim uvidom in močnih ženskih likih, ki zaznamujejo vse njene romane.

Krščansko razumevanje grešnih nagnjenj in kreposti

Toda, kot je za spletni portal wordonfire.org zapisala urednica Hayley Stewart, najbolj občudovanja vredna zapuščina Jane Austen je njena moralna krajina, globoko zakoreninjena v tradicionalnem krščanskem razumevanju grešnih nagnjenj in kreposti. Jane je bila dejavna kristjanka, ki se je udeleževala občestvenih bogoslužij, zatekala pa se je tudi v zasebno pobožnost in molitev. Medtem ko v njenih delih večkrat zasledimo odpor do kakršne koli pravičniške drže tako duhovnikov kot laikov, je bila sama ponosna hči anglikanskega duhovnika.

Krščanstvo Jane Austen je pogosto podcenjeno.

Krščanstvo Jane Austen je pogosto podcenjeno, ugotavlja Stewartova: morda zato, ker njeni liki v pogovorih ne oznanjajo svoje verske gorečnosti in ne molijo na glas - čeprav se velikokrat sklicujejo na Boga. Toda Jane je napisala več izvirnih molitev in njeni majhni svetovi, ki jih je ustvarila v svojih romanih, so prežeti s krščanstvom. Njena vera ni razvidna iz strastnih govorov o verski predanosti njenih likov: Jane je svojo vero posredovala na način, kako je svoje romane gradila na krščanskem izročilu kreposti. In če vpliv krščanske vere na predano in dejavno anglikanko Jane Austen prezremo, je kot pisateljice ne bomo razumeli.

Voščena lutka Jane Austen v pisateljičinem muzeju v angleškem Bathu, kjer vsako leto priredijo večdnevni festival v čast priljubljeni avtorici. FOTO: M. M. Š. 

Globoka filozofska vprašanja

Austenova je namreč gradila svet, ki ga zanimajo vprašanja, na katera iščejo odgovore tako filozofi kot krščanska vera: Kaj je »jaz«? Kakšna naj bi bila človeška bitja? Kdo je dober človek? Kako ravnajo dobri ljudje? Zakaj jim ne uspe živeti dobro? Ali se lahko šibka in pomanjkljiva duša preobrazi v nekaj boljšega? Kakšna je ta preobrazba? Za Austenovo so kreposti poti na našem potovanju proti svetosti. In k svetosti smo poklicani vsi, saj nas je za to ustvaril Bog.

Jane Austen se ne strinja s sodobno trditvijo, da pravega odgovora ni, temveč podpira krščansko izročilu objektivne morale.

Bog želi, da smo sveti, ker želi, da smo celi, da smo povsem to, kar smo, kakršne nas je ustvaril. Greh iznakazi naše duše in nas ovira pri tej celovitosti oziroma svetosti, ki si jo Bog želi za nas. Greh tudi iznakazi način, kako razumemo svet, in nam preprečuje, da bi imeli jasen dušni pogled, ki ga potrebujemo za uresničitev svojega namena: da bi resnično ljubili. Naša grešna nagnjenja so zdrsi v ljubezni, kar nam posledično preprečuje, da bi bili resnično dobri.

Kaj človeka naredi dobrega, je eno najglobljih vprašanj človeške duše, razmišlja Stewartova. Danes se ljudje upirajo predstavi, da so določena dejanja objektivno pravilna ali zgrešena, in celo tisti, ki se opredeljujejo za kristjane, se odločajo za družbeno sprejemljivejšo pot moralnega relativizma: »Kdo sem jaz, da bi sodil?« Toda Jane Austen se ne strinja s to sodobno trditvijo, da pravega odgovora ni, temveč podpira krščansko izročilu objektivne morale, ki uči, da je mogoče vedeti, kaj je prav, in da ima vsak človek svobodo, da to izbere.

Cerkev sv. Nikolaja v Steventonu, rojstnem kraju Jane Austen. FOTO: Wikipedia

Hrepenimo po svetu Jane Austen

Privolitev v moralno objektivnost pa je del tistega, zaradi česar beremo njene romane, meni Stewartova: v njenih delih se »izgubimo« predvsem zato, ker hrepenimo po svetu, v katerem je mogoče vedeti, kaj je prav, kako ravnati in kaj želimo postati. Liki Jane Austen poznajo družbena merila svojega časa – s katero vilico je treba začeti obrok, katere besede izreči v vljudnem pogovoru in kako se obleči dogodku primerno. Želimo si svet, v katerem so globoke moralne odločitve o tem, kako naj bi ljudje ravnali, jasne – čeravno ne vedno preproste.

Romani Jane Austen so na nek način seznam navodil, kako postati dober človek. Pozoren bralec opazi, da priljubljena pisateljica ne piše zgolj o malenkostih, temveč raziskuje največja vprašanja, ki si jih človek lahko zastavi. V njenih romanih o vsakdanjem življenju in majhnih skupnostih se odraža celo vesolje kreposti. Jane Austen nam posreduje številne nauke, ki nam lahko spremenijo življenje. In z njeno duhovitostjo, humorjem in nepozabnimi liki je ta izkušnja prav navdušujoča.