7. septembra 1990 so namreč tedanji obrambni minister Janez Janša, načelnik MSNZ Tone Krkovič, poveljnik specialne enote policije Vinko Beznik, tedanji notranji minister Igor Bavčar in poveljnik posebnih enot policije Jože Kolenc kot poveljstvo manevrske strukture narodne zaščite RS sprejeli in potrdili prvi tajni načrt bojne uporabe enot v obrambi Slovenije v primeru agresije JLA, načrt pa je bil izveden v času osamosvojitvene vojne leta 1991. Pred samim začetkom so številni zbrani premierno prisluhnili pesmi, posvečeni Petru Petriču, pripadniku 3. bataljona 21. brigade TO Republike Slovenije, ki je padel v vojni za Slovenijo na Brniku.

FOTO: Jože Potrpin

Hvaležnost se poglablja

Zbrane sta nagovorila podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole in Alojz Peterle, predsednik Združenja VSO. Ta je poudaril: »Leta se nabirajo, 35 let je, odkar se je to zgodilo. Spomin pa ostaja jasen, hvaležnost se poglablja. Vsem tistim, ki ste bili na tem sestanku, sem hvaležen, da ste takrat razumeli, kaj je pomenila čestitka jugoslovanske armade oziroma Beograda na dan izvolitve Demosove vlade. Če zavesti, da gre za vojno napoved, ne bi bilo, verjetno tudi tajnega sestanka na Pristavi ne bi bilo. Ta kraj in to dejstvo pomeni eno od bistvenih točk na poti v osamosvojitev. Če se ne bi tukaj tako pripravili, ne bi bili pripravljeni za tisto, kar nas je na koncu čakalo. To zaporedje dogodkov pomeni, da smo tisti, ki smo bili odgovorni za pot osamosvojitve, delali to s polno zavestjo in s polno odgovornostjo. 

Vsem tistim, ki so nam zaupali, pa se z tega mesta še enkrat zahvaljujem. Tisto zaupanje, podpora je bila zelo pomembna, najmočneje pa se je izkazala s plebiscitom.« Svoj nagovor je Peterle zaključil s čestitko občini Ivančna Gorica, ki je v samem vrhu v naravnem prirastu v Sloveniji: »Iskrene čestitke k vašemu veselju do življenja, k jasni privrženosti slovenski kulturi in vrednotam, ki so nam pomagali tudi do osamosvojitve. Tisti, ki pa niste iz te občine, pa svetujem, da tekmujete s to občino in jih premagate v število otrok in v veselju do življenja.«

FOTO: Jože Potrpin

Razmerje sil in razmer

Slavnostni govornik je bil Janez Janša, tedanji akter strateškega sestanka in predsednik SDS. Najprej je izpostavil stvarno razmerje sil in razmer doma in v tujini pred in ob napadu JLA. »Če bi se tega razmerja sil ustrašili, potem tega načrta ne bi bilo. In tukaj smo se zavedali tudi dejstva, da je na naši strani število ljudi, ki so pripravljeni delati za slovensko samostojnost in na koncu tudi braniti. Vedeli smo, da gre ta številka v sto tisoče, in nekako smo tudi verjeli in upali, da na drugi strani ni sto tisoč takih, ki bi bili pripravljeni dati življenje za to, da Slovenci ne bomo samostojni. In tukaj smo imeli prav. Tukaj smo imeli prav, ker, ko je šlo zares, iz Slovenje ljudje niso bežali, ampak so se mnogi javljali kot prostovoljci …«

FOTO: Jože Potrpin

Izzivi v svetu in doma

V nadaljevanju je opozoril, da je svet znova postal nevaren, spomnil na nedavno razkazovanje kitajske vojaške moči. »Smo v nekem obdobju, ki je drugačno od hladne vojne, ki se je starejši dobro spominjamo, je pa v nekem smislu podobno, samo na drugi strani je močnejši nasprotnik. Na naši strani pa je zelo veliko iluzije o tem, da se ne bo nič zgodilo, tako kot je bilo veliko te iluzije v levem delu slovenske politike v času, ko smo se pripravili na razglasitev in obrambo samostojne države. Izzivi so tudi pred Slovenijo, ker smo del tega sveta, na pragu Evrope še vedno divja velika vojna, in nič ne kaže, da bo v kratkem končana. 

Tudi doma imamo velike izzive. Ko govorimo o tem, da naj Slovenija naredi korak naprej in se osvobodi spon preteklosti, potrebujemo glas razuma in ustavno večino razuma v slovenskem parlamentu. Zdaj vidim podobno skepso kot takrat, ko smo rekli, da bomo Slovenijo obranili proti jugoslovanski armadi, češ številke in izkušnje govorijo proti temu. Mogoče, ampak čas terja to, tako kot je čas terjal to, da se takrat postavimo na lastne noge, da stojimo in obstanemo.«

FOTO: Jože Potrpin

Iz optimizma tistih časov

Kot je Janša še posebej poudaril, »nauk iz mesecev leta 1990 in leta 1991, ko smo šli proti cilju, za katerega so mnogi zunaj, pa na žalost tudi doma, mislili, da je utopičen, je, da se zavedamo, da ko čas terja nekatere stvari, je treba delati zanje in potem lahko uspeš. Če se bojiš razmerja sil, če misliš, da ti ne bo uspelo, ker še nikomur ni, ali pa se ustrašiš vsakega oblaka, potem cilja ne boš nikoli dosegel … Prej je Tone Kuntner govoril, da si želi, da bi to postala tudi Slovenija, se pravi, skupnost, ki diha za skupne cilje, skupnost, kjer se drži skupaj, skupnost, kjer se pomaga eden drugim, skupnost, kjer so ljudje veseli drug drugega, in skupnost, ki se ni treba bati za prihodnost. Spoštovani, na to mesto, tukaj na Pristavo, prihajamo tudi zaradi tega, da bi optimizem iz tistih časov širili tudi v novih časih, ko so pred nami.«

FOTO: Jože Potrpin

Hiša na trdni skali

Nagovor pa je sklenil z naslednjimi besedami: »Slovenija je postavljena na temelju slovenskega osamosvojitve, to je neizpodbitno dejstvo, je hiša, ki stoji na tej trdni skali. Bivša država je bila zgrajena na zločinu, na pesku, zato se je tudi podrla. In te razlike se je pač potrebno zavedati. Hvala, ker to počnete in to dokazujete tudi s tem, ko vsak leto prihajate sem na Pristavo. Bog živi Slovenijo!« 

Slovesnosti so se udeležili tudi Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Franci Feltrin, Janez Zorec, hčeri Vinka Beznika, evropski poslanec Branko Grims, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Boris Pleskovič, nekdanji in sedanji državnozborski poslanci in poslanke, veterani in drugi visoki gostje. V kulturnem programu so nastopil moški pevski zbor Prijatelji Šentvid pri Stični, pesnik Tone Kuntner, Trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske, Gardna enota Slovenske vojske in praporščaki Združenja VSO. Po prireditvi je na Izletniškem turizmu Okorn sledilo druženje in pogostitev.