Štartali so v Krakovu in prvi dan prekolesarili 100 kilometrov do župnije Božjega usmiljenja v Oławi. Darovali so jo za namen, ki ga bodo nesli s seboj tudi v Lizbono – za nove duhovne poklice. Drugi in tretji dan so prevozili že večje razdalje, 163 in 190 kilometrov, tako da so že dosegli Nemčijo. Dolžina posameznih dnevnih etap je odvisna od prenočišč. Za nekatere so že dogovorjeni, spet druge dni pa iščejo streho nad glavo pri ljudeh dobre volje. Po potrebi postavijo tudi šotore, ki jih vozijo s sabo.

FOTO: Zajem zaslona/Gość Niedzielny

Zamisel za romanje v Lizbono se je rodila spontano. »Pred letom smo bili s kolesi v Italiji ob jezeru Garda. Obvozili so ga v tednu dni pod hudo italijansko vročino. Že leta se veliko vozimo s kolesi po Poljski in tokrat smo se lotili novega izziva, je za Gość Niedzielny povedal duhovnik Napora.

Po njegovih besedah je na takšni trasi najpomembnejše premagovati sebe, vztrajati in biti dosleden. »Ni lahko vztrajati v sprejeti odločitvi. Premagovanje vsakega kilometra po prvi stotici je zares težavno, je boj s samim sabo, s svojimi težavami, pomanjkanjem volje,« pravi. Treba je dobro skrbeti za kolo in odpravljati tudi drobne pomanjkljivosti, saj se te sicer lahko spremenijo v velike probleme. Veliko šteje dobra telesna priprava; pred odhodom velja dvakrat do trikrat na teden odpeljati sto kilometrov, razmišljajo poljski kolesarji.

Na poti se krepijo tudi duhovno. Na poti do lizbonske prestolnice, kamor naj bi prispeli 30. julija, vsak dan mašujejo, molijo brevir in pred Boga prinašajo svoj namen – da pošlje delavcev za svojo žetev.