Udeležence 4. mednarodne pravne konference je uvodoma pozdravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Nadškof je izrazil veselje, da se prav v Mariboru odpira razprava o verski svobodi – eni izmed temeljnih človekovih pravic in hkrati enem izmed najobčutljivejših vprašanj sodobnega sveta. V imenu glavnega organizatorja, Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je zbrane nagovoril dekan izr. prof. dr. Tadej Stegu, v imenu soorganizatorjev pa prof. dr. Sebastjan Kristovič (Univerza Alma Mater Europaea) in dr. Aljoša Polajžar (Slovenska akademija pravnih znanosti).

Verska svoboda je temeljna človekova pravica

V slavnostnem predavanju je varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije dr. Simona Drenik Bavdek, preko videoposnetka sporočila, da je svoboda veroizpovedi brez dvoma ena od temeljnih človekovih pravic, ki jo varuje tako ustava kot tudi mednarodno pravo človekovih pravic. Je ena od sedmih pravic oziroma svoboščin, za katero peti odstavek 15. člena slovenske ustave ne dopušča nobenega začasnega razveljavljanja ali omejevanja pravic, niti v vojnem ali izrednem stanju.

Sporazumi s Svetim sedežem v Sloveniji in v sosednjih državah

Osrednji predavatelji so nato predstavili uresničevanje verske svobode v povezavi s sporazumi, ki so jih njihove države sklenile s Svetim sedežem. Prof. dr. Balázs Schanda, sodnik Ustavnega sodišča Republike Madžarske, je dejal, da stabilizacijski učinek dvostranskih sporazumov s Svetim sedežem presega meje Katoliške Cerkve in zagotavlja stabilnost odnosov med državo in verskimi skupnostmi. Redni profesor Pravne fakultete Univerze v Zagrebu dr. Ivan Milotić je predstavil štiri sporazume, ki jih je Hrvaška sklenila s Svetim sedežem, in dejal, da te pogodbe izrecno urejajo najpomembnejša konceptualna vprašanja. Dr. Michele Maria Porcelluzzi, pravni svetovalec Italijanske škofovske konference in profesor na Fakulteti za kanonsko pravo San Pio X. v Benetkah je v prezentaciji zgodovinske poti od rimskega vprašanja (1870) do lateranskih sporazumov in konkordata iz leta 1929 ter od tam do sporazuma iz Ville Madama iz leta 1984, izpostavil prehod iz konteksta konfesionalne ureditve v okvir, zasnovan za pluralistični demokraciji. Pogled na to, kako je verska svoboda razumljena v sodobni slovenski družbi, je predstavil pravnik Rok Janez Šteblaj, sekretar na Ministrstvu za obrambo.

Po predavanjih je sledila razprava. Udeleženci konference so z vprašanji nadaljevali poglobljeno obravnavo predstavljenih tem ter odprli številna aktualna vprašanja s področja odnosov med državo in Katoliško Cerkvijo ter drugimi verskimi skupnostmi.