Mineva eno leto od odprtja prenovljenega muzeja jaslic na Brezjah. Ob tej priložnosti sta rektor svetišča p. Robert Bahčič in direktorica romarskega urada Andreja Eržen Firšt v muzej povabila novinarje in predstavila brezjanski utrip v iztekajočem se letu.

Muzej jaslic sta predstavila p. Robert Bahčič in Andreja Firšt Eržen

Muzej jaslic je sicer že na prelomu tisočletja začel postavljati p. Leopold Grčar, predlanskem so prostore začeli prenavljati in 17. decembra 2016 slovesno odprli. V desetih prostorih imajo razstavljenih več kot 400 jaslic z vsega sveta, v enem letu – muzej je odprt vse leto in vse dni v tednu (razen ponedeljka) – si je muzej ogledalo več kot 20 tisoč obiskovalcev. Da je muzej postavljen v prostorih nekdanjega samostanskega hleva, je povedal p. Bahčič: »Jasli za živino smo ohranili, tako je prostor pristen, saj se je tudi Jezus po izročilu rodil v hlevu.« Brezjansko jaslično zgodbo so tako povezali z dogodki pred dva tisoč leti v Betlehemu, pa tudi s prvimi jaslicami, ki jih je postavil sv. Frančišek v Grecciu: »Reprodukcija freske nas popelje 800 let nazaj. V Grecciu se je začela zgodba postavljanja jaslic, pri nas se z Grecciom konča,« je dejal p. Bahčič.

V deset muzejskih prostorih po besedah Eržen Firštove prikažejo zgodovino nastajanja jaslic in tudi ustvarjanje jaslic v različnih delih sveta: od Azije, Afrike, Južne in Severne Amerike, Avstralije do Vzhodne in Zahodne Evrope: »V tipičnih jaslicah za določeno geografsko področje odkrijemo simboliko praznovanja, reflektira se tudi bogastvo kulturne dediščine določenih narodov,« je dejala Eržen Firštova. Veliko jaslic so na Brezje prinesli slovenski misijonarji z vseh koncev sveta. Sprehod skozi muzej popelje obiskovalca tudi v različna obdobja, najstarejše jaslice so t. i. »bohkov kot«, hranijo primer več kot dvesto let star primer. V muzeju pa se reflektirajo tudi posamezne zgodbe ustvarjalcev – od akademskih do amaterjev. Vsi pa imajo, kot je dejala Eržen Firštova, podobno simboliko in predvsem ljubezen do ustvarjanja.

Da je bila odločitev za prenovo muzeja prava, so jim v potrditev številni obiskovalci in njihovi zapisi v knjigi vtisov. Eržen Firštova je povedala, da so obiskovalci hvaležni, da lahko vidijo tako kulturno bogastvo na enem mestu, ganil pa jo je pred kratkim zapis deklice, ki je v knjigo zapisala, da je bila na Brezjah in v muzeju jaslic prvič, prišla je s starši na njen 10. rojstni dan in da je to njeno najlepše darilo v življenju.

Muzej jaslic na Brezjah je odprt vsak dan (razen ponedeljka) vse dni v letu. Saj kot je dejala Eržen Firštova jaslice niso zanimive samo v božičnem času, saj simbolizirajo družino, toplino, domačnost, tega pa si vsi želimo vsak dan. Pred časom so Etnografskemu muzeju poslali predlog za vpis v register nesnovne kulturne dediščine, odgovor bodo dobili februarja. Vsekakor pa je brezjanski muzej z dodelano arhitekturo, postavitvijo in bogastvom edinstven v širšem evropskem prostoru.

Več o muzeju in sporočilu posameznih jaslic pišemo v novi, praznični božični Družini in tudi v reviji Praznična.

Novinarje so na Brezjah sprejeli v zadnji, deseti sobi muzeja jaslic, kjer imajo na steni tudi reprodukcijo freske iz italijanskega Greccia, kjer je sv. Frančišek prvi postavil jaslice. (fotografije K. H.)