Sv. Vincencij, ustanovitelj lazaristov, je Misijonsko družbo formalno-pravno ustanovil 17. aprila 1625, za praznik ustanovitve pa je določil datum rojstva karizme lazaristov, torej praznik spreobrnjenja apostola Pavla. 25. januarja 1617, osem let pred uradno ustanovitvijo družbe, je imel v kraju Folleville v francoski pokrajini Somme po življenjski spovedi umirajočega kmeta namreč svojo »prvo misijonsko pridigo«, zato Misijonska družba ustanovni praznik obhaja na dan spreobrnjenja apostola Pavla.

Cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. FOTO: srcejezusovo.si

Slovesno tudi v Sloveniji

Misijonska družba lazaristov v Sloveniji bo začetek jubilejnega leta ob ustanovitvi praznovala v Ljubljani v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru na Gnidovčevo nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri, ko bo sveto mašo daroval kardinal Franc Rode. Sam praznik ustanovitve bodo obeležili v povezavi s Slomškovo nedeljo: osrednjo slovesnost načrtujejo v Celju pri Sv. Jožefu 28. septembra ob 16. uri.

Lazaristi v Sloveniji bodo začetek jubilejnega leta ob ustanovitvi praznovali v Ljubljani v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri, ko bo sveto mašo daroval kardinal Franc Rode.

Kot vrhunec praznovanj ob jubileju je predvideno slovesno bogoslužje 1. maja 2025 v Parizu. Jubilejne svete maše ne bodo darovali prav na dan obletnice, 17. aprila 2025, saj letos na ta dan obhajamo veliki četrtek.

Lazaristi so v Sloveniji dejavni na številnih področjih, med drugim v okviru Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, Doma sv. Jožefa v Celju in Študentskega doma Vincencij. Pod njihovim okriljem je tudi župnija Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. O delovanju Misijonske družbe se lahko seznanite prek družbenega omrežja Facebook in platforme YouTube. 

Papeževo pismo

Papež Frančišek je ob štiristoletnici Misijonske družbe napisal pismo, ki ga je naslovil na vrhovnega predstojnika lazaristov Tomaža Mavriča, v njem pa poudarja pomen vincencijanskega duha za »prenovo Cerkve v našem času« ter izraža svojo bližino bratom lazaristom. Na generalni kuriji so pripravili komentar papeževih besed:

Prepričan sem, da lahko zgled sv. Vincencija še posebej navdihuje mlade, ki so v svojem navdušenju, velikodušnosti in skrbi za gradnjo boljšega sveta poklicani, da so drzne in pogumne priče evangelija med svojimi sodobniki in kjer koli že se znajdejo.

»Molim, da bi bila ta pomembna obletnica priložnost za veliko veselje in za prenovljeno zvestobo viziji misijonarskega duha, ki temelji na posnemanju Kristusove prednostne ljubezni do ubogih,« piše papež Frančišek. V pismu pripoveduje o prvih korakih Misijonske družbe in poudarja njeno rast do današnjih dni, ter premišljuje o duhovni dediščini, apostolski gorečnosti in pastoralni skrbi, ki jo je sv. Vincencij Pavelski prenesel na celotno vesoljno Cerkev.

Tomaž Mavrič je vrhovni predstojnik lazaristov. FOTO: Tatjana Splichal

Papež izraža upanje, da bo praznovanje četrte stoletnice izpostavilo bistvene vidike svetnikovega delovanja, da bi tako kot včeraj tudi danes koristili mladim: »Upam, da bo praznovanje četrte stoletnice pokazalo pomen vizije sv. Vincencija o služenju Kristusu v ubogih: 1) za prenovo sodobne Cerkve v misijonarskem duhu; 2) za pomaganje potrebnim in zapuščenim na številnih obrobjih našega sveta in na mejah plitke, potrošniške kulture zavržkov. Prepričan sem, da lahko zgled sv. Vincencija še posebej navdihuje mlade, ki so v svojem navdušenju, velikodušnosti in skrbi za gradnjo boljšega sveta poklicani, da so drzne in pogumne priče evangelija med svojimi sodobniki in kjer koli že se znajdejo.«

Vincencijanska duhovnost živi na vseh celinah

Na vseh celinah je veliko ljudi, ki so sprejeli vincencijansko duhovnost in jo junaško živijo po sledeh sv. Vincencija. Kot piše sveti oče, jih je gnal »ogenj ljubezni«, ki je gorel v srcu utelešenega Božjega Sina in ga vodil k poistovetenju z ubogimi in odrinjenimi na rob družbe. Vincencijanska družina danes še naprej začenja dobrodelna dela, se loteva novih misijonov in pomaga pri duhovnem vodenju ter vzgoji duhovnikov in laikov. Primer tega je Društvo sv. Vincencija Pavelskega (Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in Vincencijeve konference), ki ga je leta 1833 ustanovil blaženi Friderik in ki ga papež opisuje kot »izredno silo dobrega v službi ubogih, ki ima več sto tisoč članov po vsem svetu«.

Papež Frančišek »Hčere krščanske ljubezni« opisuje kot »revolucionarno obliko ženske skupnosti« za svoj čas.

Papež spomni tudi na dve drugi vincencijanski ustanovi: leta 1617 »Bratovščine krščanske ljubezni«, danes znane kot Mednarodno združenje dobrodelnosti ali Gospe krščanske ljubezni, in leta 1633 skupaj s sveto Ludoviko de Marillac »Hčere krščanske ljubezni«, ki jih sveti oče opiše kot »revolucionarno obliko ženske skupnosti« za svoj čas. Medtem ko so verne ženske tistega časa živele v samostanih, je sv. Vincencij svoje sestre spodbujal, naj gredo na pariške ulice in skrbijo za uboge in bolne.

Poziv k ponižnosti in gorečnosti

Danes duhovni otroci sv. Vincencija izražajo podobno ustvarjalnost s pobudami, kot je Zveza Vincencijanske družine za brezdomce. Ta mednarodni projekt, ki se zgleduje po zgledu sv. Vincencija, ki je leta 1643 v Parizu zgradil trinajst hiš za reveže, si prizadeva zagotoviti cenovno dostopna stanovanja za brezdomce.

Papež ob koncu sporočila podeli apostolski blagoslov in navede sv. Vincencija Pavelskega: »Molim, da bi po navdihu vizije ustanovitelja še naprej oblikovali svoje življenje in delo v skladu s pozivom k ponižnosti in gorečnosti v apostolatu, ki ga je namenil prvim članom družbe: 'Pridite – v prenovljeni ljubezni se posvetimo službi ubogim in celo iskanju tistih, ki so najbolj ubogi in zapuščeni. Pred Bogom priznajmo, da so oni naši gospodarji in gospodje in da nismo vredni, nuditi jim svoje skromne usluge.'«