Jezuitska revija La Civilta Cattolica je izdala že 4000. številko. Ob tej priložnosti je snovalcem revije čestital tudi papež Frančišek, ki je v voščilu zapisal: »Čestitam v svoji zvrsti edinstveni reviji La Civilta Cattolica za služenje apostolskemu Sedežu. Da bi lahko še naprej bila most meje in razločevanja.« Uredniki, novinarji, pisci, oblikovalci in sodelavci revije, ki pod okriljem Družbe Jezusove izhaja že 167 let, so se včeraj dopoldne tudi osebno srečali s svetim očetom, ki je pred tem v zasebno avdienco sprejel p. Artura Soso Abascala, vrhovnega predstojnika Družbe Jezusove, in direktorja revije La Civilta Cattolica, p. Antonia Spadara.



»Ostanite na odprtem morju!« je papež Frančišek spodbudil šestdesetčlansko skupnost ustvarjalcev revije, ki danes poleg italijanskega izhaja tudi v španskem, angleškem, francoskem in korejskem jeziku. »Katoličan se namreč ne sme bati odprtega morja, ne sme iskati zavetja v varnih pristaniščih.« To velja predvsem za jezuite, ki se naj izogibajo oklepanju gotovosti in varnosti. »Gospod nas kliče, da gremo v misijone, da odrinemo na globoko, ne pa da gremo v pokoj varovat gotovosti«, je dejal in poudaril, da 4.000 številk ni samo zbirka papirja, v njih je življenje, sestavljeno iz mnogih premišljevanj, veliko strasti, prestanih bojev in nasprotij, predvsem pa iz mnogega dela.

Spomnil je na dolgo zgodovino, skozi katero se je La Civilta Cattolica tudi razvijala. Vse do današnjega časa, ko je svet vedno bolj povezan in preseganje jezikovnih ovir pomaga širše in bolje razširjati sporočilo. »Živa kultura teži k odpiranju, vključevanju, pomnoževanju, delitvi, dialogiranju, dajanju in prejemanju znotraj nekega naroda in z drugimi narodi, s katerimi vstopa v odnos. La Civilta Cattolica bo revija, vedno bolj odprta v svet. To je nov način življenja vašega posebnega poslanstva.« To posebno poslanstvo pa je po papeževih besedah »biti katoliška revija«. Neka revija pa je zares katoliška samo, če ima Kristusov pogled na svet in če ga posreduje in o njem pričuje. »Všeč mi je misliti na La Civilta Cattolica kot na revijo, ki je obenem most in meja«, je pripomnil sveti oče.

Papež Frančišek je v nadaljevanju v ospredje želel postaviti tri dejavnike, ki naj jim ustvarjalci revije sledijo pri svojem delu: nemir, nepopolnost in domišljija. Zbranim je najprej zastavil vprašanje: Ali je vaše srce ohranilo vznemirjenost raziskovanja? Samo nemir daje jezuitu mir srca. Brez nemira smo nerodovitni. »Če hočete naseliti mostove in meje, morate imeti nemirne misli in srce«, jih je spodbudil. Včasih se varnost doktrine zamenja z občutkom za raziskovanje. »Krščanske vrednote in izročila niso redki koščki, ki jih je treba zapreti v muzejske skrinje. Gotovost vere naj bo raje gonilo vašega raziskovanja«, je poudaril Frančišek in jim za zavetnika ponudil svetega Petra Favra (1506–1546), moža z velikimi željami, nemirnim duhom, nikoli zadovoljnega, pionirja ekumenizma.

Papež je spregovoril tudi o nepopolnosti oziroma nedopolnjenosti. Bog nas vedno preseneča. In zato morajo biti pisci in novinarji nedopolnjene misli, torej odprte, ne zaprte in toge. »Vaša vera naj odpre vašo misel. Pustite se voditi preroškemu duhu evangelija, da bi imeli izviren, živahen, dinamičen pogled, ne pa samoumevnega.« In to še posebej danes, v svetu, ki je tako zelo kompleksen in poln izzivov, kjer se zdi, da zmagujeta »kultura brodoloma« in »kultura predalčkanja«, kjer se vrže stran vsaka stvar, ki ne deluje, kot bi hoteli, ali pa velja za nekoristno. Kriza je namreč globalna, je opozoril papež, in samo misel, ki je zares odprta, se lahko loti te krize in razumevanja, kam gre ta svet, kako pristopiti h kompleksnejšim in nujnim krizam, h geopolitičnemu položaju, h gospodarskim izzivom in k resni humanitarni drami, povezani z migracijami, kar je dejanski globalni politični vozel naših dni. Sveti oče je tukaj za vzor in oporni lik ponudil Božjega služabnika Mateja Riccija (1522–1610).

Tretji dejavnik, ki ga je zbranim želel ponuditi papež, pa je bila domišljija. V svetu in Cerkvi je sedaj »čas razločevanja«. Razločevanje se vedno udejani v Gospodovi navzočnosti, ko se gleda znamenja, posluša stvari, ki se zgodijo, se sliši ljudi, ki poznajo ponižne poti vsakdanje trmoglavosti, predvsem revnih ljudi. Modrost razločevanja osvobaja od potrebne dvoumnosti življenja. Vendar pa je treba vstopiti v dvoumnost, kakor je to storil Jezus, ko je prevzel naše meso. Toga misel namreč ni božja.

Frančišek je zatem pregovoril o poeziji, ki jo tudi sam rad prebira: »Poezija je polna metafor. Razumeti metafore pomaga, da misel postane bolj gibčna, intuitivna, fleksibilno ostra. Kdor ima domišljijo, ne postane tog, ima smisel za humor, vedno se veseli miline usmiljenja in notranje svobode. Zmožen je na stežaj odprti prostrane poglede tudi v stisnjenih prostorih«, kakor je to v svojih slikarskih delih počel brat Andrea Pozzo (1642–1709), ki ga je papež ponudil kot tretjo osebnost, h kateri se naj ozirajo ustvarjalci revije La Civilta Cattolica. Ti naj zato v njej gojijo prostor za umetnost, književnost, kino, gledališče in glasbo.

Življenje je nestalno in je nenehno vznemirjeno kakor razburkan zrak na nebu in voda v morju. Misel Cerkve mora obnoviti genialnost in vedno bolje razumeti, kako se danes razume človeka, da bi tako razvijala in poglabljala svoj nauk. »Ta genialnost pomaga razumeti, da življenje ni črno bela slika. Je barvna slika. Nekatere barve so svetle in druge temne, nekatere so blede in druge žive. A vsekakor prevladajo odtenki. In to je prostor za razločevanje, prostor, kjer Duh vznemirja nebo kot zrak in morje kot vodo.« Naloga skupnosti La Civilta Cattolica je, da živijo to soočenje »med žgočimi zahtevami človeka in večnim sporočilom evangelija«. Temu soočenju naj dajo ustreznejše oblike, tudi nove, kakor to danes zahteva način komunikacije, ki se spreminja skozi čas.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV