Najprej je deloval kot župnik v Vaingaindranu. Leta 1989 je bil poslan za ravnatelja bogoslovcev misijonske družbe v Antananarivo, toda beda najrevnejših, potisnjenih v predmestje, ga je tako pretresla, da ni mogel drugače, kot da življenje popolnoma posveti njim. Blagoslov kardinala Victorja Razafimahatratrija mu je odprl vrata in začela so se leta trdega dela. Uspelo mu je pridobiti nekaj državne zemlje in v naslednjih letih, celo desetletjih, se dogaja prej nepredstavljivo. Kdo ne pozna združenja Akamasoa (sl. Dobri prijatelji)? Pedro Opeka je živi dokaz, da preprost človek, če v njem gori ogenj upanja, spreminja svet. Kaj nas je naučil v 50 letih misijonskega delovanja?

1. Opaziti sočloveka in odpreti srce zanj

Malodane apokaliptični prizori bede razčlovečenih Malgašev, njihove mnoge stiske in začarani krog revščine so mladega Pedra močno pretresli in prizadeli. Zakaj? V vsakem, še tako razčlovečenem bitju vidi človeka, brata, sestro. In prav odprto srce za bližnjega je izhodišče, iz katerega lahko zraste želja, pa tudi pogum, da vsaj poskusimo kaj narediti. Da sploh začnemo.

Z Akamasoo se je neposredno na bolje spremenilo življenje več kot pol milijona ljudi. FOTO: Arhiv Družine

2. Zaupati predvsem v Boga in njegovo Previdnost

Pedro Opeka je nekoč zapisal, kaj je storil, ko zaradi žalosti in ogorčenosti nad bedo odrinjenih Malgašev ni mogel spati: »Pokleknil sem na svoji postelji, dvignil roke in prosil Boga: 'Pomagaj mi, da nekaj naredimo za te otroke.'« In samo mislimo si lahko, kolikokrat se je to ponovilo. Na Boga se popolnoma zanese tudi pri finančnih vprašanjih (mimogrede, Akamasoa se je začela z izposojenimi 900 evri) in vseh drugih izzivih, ki jih ne zmanjka. Če torej želimo spremeniti svet, naj misel na Boga ne bo zadnja od teh petih točk.

Karizma ni jopič, ki ga nosim in potem zapustim drugim. Karizma je, ko v srcu čutiš Božji klic ter zanj daruješ življenje in sprejmeš vsak izziv v življenju, ki se pokaže. Ko popolnoma zaupaš v Boga. (Pedro Opeka)

3. Premoči več upanja, kot si sploh lahko zamislimo

Veliki misijonar se nikakor ni sprijaznil z idejo, da so pred njim nepreklicno izgubljeni ljudi, za katere ni več upanja. Nikoli ni odnehal, čeprav na začetku niti Malgaši sami niso verjeli, da si še lahko povrnejo dostojanstvo, vredno človeka. Še več, prvih sedem let od njegovih prizadevanj ni bilo nobenega uspeha! Ljudje, s katerimi je delal, so v borbi za življenje že zdavnaj izgubili čut za pristne odnose. Niso verjeli v dobro. Pogosto se je celo zgodilo, da so tisto, kar so ustvarili podnevi, čez noč ukradli. A prav nič ga ni ustavilo.

Posebno skrb skozi vsa leta namenja otrokom. FOTO: Arhiv Misijonskega središča Slovenije

4. Trdo delati

Le s trdim, trdim delom mnogih ljudi dobre volje je mogoče to, kar se dogaja v Akamasoi. Nihče se ne sprašuje pretirano, kako se bo nekaj izšlo, ampak preprosto dela, kar je v njegovi moči. Danes tako Akamasoo sestavljajo vasi, šole, cerkve, dispanzerji, športni objekti … Mnogi so se izučili različnih obrti, kar jim daje možnost poštenega plačila.

Pedro Opeka pa ob vseh gradbenih in organizacijskih projektih ni pozabil na še pomembnejše delo: ljudi je uspel povezati v skupnost in jim vrnil zaupanje vase in v sočloveka.

5. Biti ponižen in prositi za pomoč

Kljub mnogim misijonarjevim uspehom ne moremo mimo dejstva, da na Madagaskarju še zdaleč ni vse rožnato – niti v vrednotnem smislu. Pedro Opeka je neštetokrat doživel razočaranja in boleče izkušnje sovraštva, ki med Malgaši seje nemir. Kako se odzvati, ko nam nož zabode v hrbet (dobesedno ali ne) prav tisti, za kogar smo zastavili vse, kar smo premogli? Pedrov odziv sta pogosto molk in odpuščanje, za kar je potrebna velika mera ponižnosti.

Vsako leto zgradijo vsaj sto stanovanj in šolo, za kar so seveda potrebna finančna sredstva. FOTO: Tatjana Splichal

Ponižnost se kot njegova velika vrlina kaže tudi v angažmaju za svoje ljudi. Kamorkoli po svetu se odpravi, nikoli in nikjer ne pozabi izkoristiti priložnosti za prošnjo za pomoč – finančno in materialno, ne brani se dodatnega para rok, prosi pa tudi za molitveno podporo delu in življenju v Akamasoi. Naj ga še naprej spremlja Božji blagoslov!