Minuli konec tedna, od 1. do 3. septembra, so bili v parku Finžgarjevega doma na Opčinah na pri Trstu 52. Študijski dnevi Draga 2017, ki jih organizira Društvo slovenskih izobražencev.

Velika tema Drage 2017 je bilo eno izmed glavnih vprašanj sodobne demokratične ureditve družbe Pravice človeka ali državljana?. Vse bolj je namreč očitna težnja po uveljavitvi osebnih pravic, ne oziraje se na druge akterje, soudeležene v skupnosti.

Poklon Borisu Pahorju

Letošnji študijski dnevi Draga so se začeli s predavanjem dr. Maje Smotlak z naslovom Pojmovanje narodne identitete med Slovenci na zahodni narodnostni meji od 19. stoletja do sodobnosti skozi prizmo romana. Prvi dan so se tudi z dokumentarnim filmom Boris Pahor. Portrait d’un homme libre avtorice in režiserke Fabienne Issartel poklonili 104. jubileju pisatelja Borisa Pahorja.



Draga prvič o Slovencih v Porabju

Prvič je bilo na študijskih dnevih Draga predstavljeno Porabje. V soboto, 2. septembra, je Valerija Perger poskušala odgovoriti na vprašanje, kako dolgo bo Porabje še slovensko. Ob sedemdeseti obletnici priključitve Primorske Sloveniji so v sodelovanju s Kinoateljejem predvajali dokumentarno videonovelo Moja meja, ki jo je predstavila avtorica Nadja Velušček.

Vernost na Slovenskem



V nedeljo, 3. septembra, je mašo za udeležence Drage daroval škofov vikar v Goriški nadškofiji Karlo Bolčina. Po njej je o vernosti na Slovenskem: od sociološko-antropološke analize do krščanstva, ki prinaša upanje, pogum in ustvarjalnost predaval dr. Igor Bahovec, ki je kot največjo težavo nevernosti navedel sekularnost znotraj krščanstva, torej umanjkanje pristne duhovnosti pri delu »vernih«, ki so to le »na zunaj«. Veliko je v sodobnosti tudi iskalcev t. i. duhovnosti zunaj Cerkve, zato bo po njegovem mnenju 21. stoletje duhovno, ne pa krščansko. Poudaril je pomen drugega vatikanskega koncila, ki naj mu sledimo, saj je to prava prihodnost.



Pravice migrantov

Ddr. Klemen Jaklič je predaval o dilemi našega časa: ali pravice človeka ali državljana. Oboje je povezal s problematiko migrantov. Spomnil je na izvirna besedila, ki govorijo o človekovih pravicah in o tem, kako jih obravnavajo nacionalno suverene države in kako globalni monisti (tudi evropski federalisti). Za slednje imajo vsi enake pravice, ljudje imajo pravico, da sami odločajo, kje bodo živeli. Prvi pa ohranjajo vire (zmožnosti), ki jih nudi neko okolje (država), še posebej pa demokracijo. Pojasnil je, ali je morala tudi pravo. Morale (na primer enakosti) ni mogoče ukazati. Če ta pravica enakosti ogroža urejeno skupnost in njeno razvito demokracijo, je treba upoštevati njeno pravico, da se odloči v svojo korist.



Peterlinova nagrada v roke Tomaža Pavšiča

Peterlinovo nagrado je prejel dolgoletni gost Drage, publicist ter kulturni in politični delavec Tomaž Pavšič iz Idrije, veliki prijatelj Drage in Slovencev v Italiji, za njegovo »sponzorstvo« v korist slovenskega kulturnega delovanja v Benečiji ter na Goriškem in Tržaškem.

»Od mladih nog je bil zavezan zamejstvu, ki ga je pojmoval kot neločljivi del Primorske tudi v časih, ko nas je meja ločevala,« so zapisali v utemeljitvi. »Njegovo zanimanje je naglo preraslo v pravo ljubezen do vsega, kar je bilo in kar se je dogajalo v manjšinskem prostoru od Višarij do Jadrana. Brez zadržkov je to vnesel v svojo vsestransko aktivnost na literarnem, gledališkem in publicističnem področju. V kulturnem smislu je živel na obeh straneh meje in bi mu lahko podelili častno zamejsko državljanstvo.«

Več si preberite v časopisu Družina.

Foto: Ivo Žajdela