Nekoč je živela miš, ki se je izredno bala mačk. Prosila je čarovnika, da bi se je usmilil in jo spremenil v mačko. Ustregel je njeni želji, a kot mačka se je bala psov. In spremenil jo je v psa. Toda spet se je bala panterjev. In čarovnik jo je spremenil v panterja. Tedaj pa se je zbala lovcev. Takrat je čarovnik dvignil roke in panterja spet spremenil v miš ter dejal: »Ničesar ne morem storiti zate in ne morem ti pomagati, kajti imaš mišje srce!«

Vsi ljudje imamo včasih »mišje srce« in nas je strah. In imamo tehtne vzroke za to. Starši se bojijo za otroke, mladi nalog v šoli in pozneje brezposelnosti; ljudje srednjih let starosti, starih pa je strah bolezni, onemoglosti in odvisnosti od drugih. Tudi Jezusovi učenci so se bali. Jezus je razumel njihov strah in ga resno jemal, zato jim je rekel: »Ne bojte se!« (Mt 20, 26; 28; 31). V današnjem evangeliju kar trikrat ponovi te besede.

Tudi Jezus je imel vzrok, da je opogumljal svoje učence. Vedel je, da jih bo...