»Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu. … Veselite se s tistimi, ki se veselijo, in jokajte s tistimi, ki jočejo. Drug o drugem imejte isto mišljenje, ne razmišljajte o visokih stvareh, marveč se prilagajajte skromnim. … Pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro. Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi. ... Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj húdo z dobrim«.
(Rim 12, 10-21)

Takole je svetoval apostol Pavel Rimljanom pred slabimi 2000 leti. Kako bi nas nagovoril danes, v letošnjem januarju, ko je za nami katastrofa v Aziji, pred nami pa ekumenska osmina? Verjetno ne dosti drugače, morda bi sporočilo le posredoval na bolj sodobne načine - prek svetovnih medijev in z drugimi besedami. Morda bi uporabil vse tiste lepe besede na s, ki jih tako pogosto izrekamo, a vse preredko udejanjamo: sočutje, solidarnost, strpnost, spošto...