Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Družbena koristnost samote

Brane Senegačnik
Za vas piše:
Brane Senegačnik
Objava: 26. 11. 2005 / 23:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2009 / 06:14

Družbena koristnost samote

Je gledati osamljeno zvezdo, ki izginja in se znova rojeva v dramatični igri oblakov na novembrskem nebu, za javnost kakorkoli pomembno dejanje?

Ali je zgolj sentimentalna prismodarija? Ali pa, bodimo prijaznejši, estetsko-meditativna sprostitev? Recimo, da je to zadnje; toda ali ni ravno takšno početje nekaj najbolj nedružbenega, kar si lahko zamislimo: niz srečnih trenutkov, ko človeku uspe pobegniti pred pezo takšnih in drugačnih neosebnih in nadosebnih nalog in uživati čisto sam zase?

Da, gotovo je tako. Pa vendar: kaj sploh pomeni družbeno življenje? Za kakšne cilje gre v njem? Kdo odloča o tem, kaj je družbeno koristno in kaj ne? Moj oče npr. je preživel del mladosti po komunističnih taboriščih na t. i. družbeno koristnem delu; mogoče je bilo takšno delo res koristno za družbo, ki je v imenu proletariata zapirala proletarsko mladino, to se pravi za vse tiste, ki so iz angažmaja v komunističnem sistemu kovali svoj zasebni (finančni ali socialni) kapital. Moj oče in preštevilni sozaporniki pa so menili, da bi lahko ta čas zase in za družbo koristneje porabili: skoraj pol stoletja je trajalo, da jim je družba (z...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh