Civilne žrtve medvojnega partizanskega nasilja so neustavno izključene iz zakona o žrtvah vojnega nasilja, je na pobudo svojcev pobitih odločilo ustavno sodišče in zakonodajalcu naložilo, da to neskladje odpravi v letu dni.

Odločitev je ustavnosodni epilog dogajanja, ki ima za seboj dolgoletno zgodovino opozarjanj na pravno praznino, ki jo je arbitrarno določil državni zbor, ko je iz zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki »pokriva« medvojni čas in v njem le »žrtve okupatorja, agresorja in njegovih sodelavcev«, oziroma iz zakona o popravi krivic, ki »učinkuje« le od 15. maja 1945 naprej, izključil žrtve medvojnega revolucionarno-partizanskega nasilja. Krivičen položaj, ki je iz kroga upravičencev po enem in/ali drugem zakonu po zatrjevanju prizadetih zaradi ideoloških razlogov izločil celo kategorijo pobitih ljudi in tako tudi njihove svojce, je sprožil več zahtev po drugačni, pravičnejši rešitvi, najmnožičneje septembra 2004, ko so pobudo za oceno ustavnosti obeh zakonov spro...