»Umetna prekinitev nosečnosti« je vprašanje, ki vsakič, ko se postavi kot predmet razprave, poskrbi za precej ostre polemike. Spomnimo se denimo razprave, ki jo je v začetku letošnjega leta »ujela« prav Družina ob soočanju mnenj glede odnosa katoliške Cerkve na eni strani do smrtne kazni in na drugi do splava. Takrat se je na zapise dr. Tineta Hribarja, ki je s filozofskega stališča izrazito relativiziral nerojeno življenje v primerjavi z rojenim, odzvalo precej bralcev, med njimi tudi strokovnjakov z medicinskega in etičnega področja.

Tudi predlog strategije za zvišanje rodnosti, ki jo je v javno presojo ponudilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, glede polemičnosti ni mogel biti nikakršna izjema. Razdelek, v katerem govori o splavu in za njegovo zniževanje med drugim predlaga tudi plačljivost v primerih brez medicinske indikacije, je zato v celoti zasenčil druge predlagane ukrepe in javnost je ob enoznačni medijski asistenci dobila vtis, kot da morebi...