Zapri
Iskanje

550 let od prihoda reda frančiškanov v Novo mesto

Za vas piše:
K. C.
Objava: 28. 10. 2019 / 14:18
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 28.10.2019 / 14:25
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

550 let od prihoda reda frančiškanov v Novo mesto

V nedeljo, 27. oktobra, je mašo ob tem jubileju v cerkvi sv. Lenarta daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

V Novem mestu letos praznujejo 550 let od prihoda reda frančiškanov, ki so prišli iz Bosne, da bi se zatekli pred Turki. 31. oktobra 1469 so se prvi bratje naselili pri kapeli svetega Lenarta. Leta 1472 pa so sezidali samostan.

V nedeljo, 27. oktobra, je mašo ob tem jubileju v cerkvi sv. Lenarta daroval ljubljanski metropolit p. Stanislav Zore ob somaševanju novomeškega škofa Andreja Glavana, provinciala p. Marjana Čudna in patrov iz domačega samostana.

Prišli so kot begunci

Nadškof Zore je v pridigi na kratko povzel zgodovino frančiškanov v Novem mestu. »Zgodovina frančiškanov v Novem mestu je nadvse zanimiva. Sem so prišli kot begunci. Pred Turki so se umaknili preko Karlovca in Metlike. Kako zelo nas to spominja na življenje prve Cerkve, ki se je zaradi preganjanja razkropila in vsepovsod oznanjala besedo (prim. Apd 8,4). Tudi frančiškani, ki so bili v Bosni pod turško oblastjo od leta 1463 naprej, so se morali umikati pred nasiljem, ki ga je izvajala oblast. Danes si težko predstavljamo, kako kruta je bila ta oblast. Pred časom mi je Marko Semren, frančiškan in pomožni škof v Banja Luki, pripovedoval, da so frančiškani v Bosni v času Turkov doživljali strahotna preganjanja in mučenja. V svoji raziskavi je poizvedoval o mučencih province Bosne Srebrene in ugotovil, da si danes ne moremo zamisliti smrti, ki jo je pretrpel bosanski frančiškan – od vlivanja raztopljenega svinca v usta do natikanja na kol.«

Meščani so begunce lepo sprejeli in frančiškani so jim to povrnili. Posebej so zasluži za vzgojno-izobraževalno delovanje. »Novomeška gimnazija je namreč ena od najstarejših izobraževalnih ustanov z neprekinjeno tradicijo na Slovenskem. Ustanovila jo je cesarica Marija Terezija leta 1746. Vodstvo šole so prevzeli bratje frančiškani in pouk je stekel 3. novembra 1746. Začeli so s 66 dijaki.«

Zahvala

Nadškof je posebej omenil tudi spovedovanje frančiškanov, ob koncu pa se jim je za njihovo delo zahvalil z besedami:

Bratom frančiškanom se zahvaljujem, da so v vseh pet in pol stoletja v Novem mestu sebe in ljudi učili tudi pravega odnosa do Boga in do bližnjega. Učili so jih moliti, kakor je Jezus naučil moliti svoje učence. In Jezus je učencem povedal, da morajo nenehno moliti in se ne naveličati, da morajo moliti ponižno, sicer s svojo molitvijo pred Boga ne bodo prinašali tudi drugih ljudi – in vsaka molitev, v katero ne vključimo tudi drugih ljudi, kar vsega človeštva, je prazna – pravzaprav sploh ni molitev, saj molitev odpira in povezuje, takšna molitev pa zapira in izključuje.

Praznujejo že od januarja

Frančiškani obhajajo 550-letnico v Novem mestu že vse od januarja, ko so začeli cikel petih predavanj, v katerih so dr. Stane Gradna, dr. Jože Škofljanec, mag. Mitja Sadek, dr. Matija Ogrin in dr. Matej Hriberšek predstavili življenje in delo frančiškanov v samostanu in njihovo povezanost z mestom pa tudi vpetost v širšo skupnost – provinco. Sledila bosta simpozij in razstava o 550 letih delovanja patrov v rjavi kuti med Novomeščani.


Nalaganje
Nazaj na vrh