Glej, da boš veroval, kar boš bral; učil, kar boš veroval; živel, kar boš učil,« je v sončnem dopoldnevu odmevalo na praznik apostolov Petra in Pavla pod tristoletnimi oboki ljubljanske stolnice, ko je na drugem koncu slovenske prestolnice sestra smrt obiskala Zavod sv. Stanislava. Njen obisk se je zdel pričakovan, saj si je Šuštar smrti želel. Prišla je na obisk, da popelje čez prag večnosti moža, ki je v stolnici mnogokrat ponavljal iste besede mladeničem, ko so posvečeni po njegovih rokah odhajali v Gospodov vinograd. Za nadškofa dr. Alojzija Šuštarja je nastopil trenutek gledanja »iz obličja v obličje «. Tisto, kar je vsem zakrito s tančico, se mu je odstrlo … Okrepljen z molitvijo rožnega venca v krogu svojih najbližjih – dveh rodnih sester, osebne tajnice, duhovnikov in zdravnice – je počasi pojemalo bitje njegovega plemenitega srca. Nobenega smrtnega boja, nobenega oklepanja zemeljskega, nobenega upiranja, le vdano, kot je živel iz svojega gesla Božjo voljo spolnjevati,...