Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Bili so časi v zadnjih petnajstih letih, ko so posamezniki uničevali ali pa kovali svoje poklicne in politične kariere na račun igralništva v Sloveniji. Takrat, pred več kot desetimi leti, je bilo moderno kritizirati igralnice. Kdo se ne spomni tajnih dokumentov, ki naj bi menda pričali o tem, kako sta se nekoč jugoslovanska, potem pa slovenska tajna policija financirali iz denarja igralnic. Kdo se ne spomni očitkov o pranju denarja, o podkupninah, o nekakšni mafiji. Zgodba se je takrat za njene glavne igralce končala slabo. Država pa je, tudi na račun takratnih opozicijskih strank, ki so danes v vladi, igralnice podržavila, jih obdavčila in jim zaračunala visoke koncesije, ki so namenjene predvsem lokalnemu okolju, saj to z igralnicami tudi najbolj trpi.

Marsikaj, kar je bilo povedano v takratnih kritikah, velja še danes. Igralnice niso samo zlata jama, niso samo kokoš, ki nese zlata jajca, ampak imajo tudi velik, za marsi...