Draga Leja,

Točno! Popolnoma se strinjam s teboj, ko povzemaš, da »problem človeka ni v velikosti njegovih težav, ampak v velikosti njegove vere«. Meni se tudi sicer zdi to temeljno vprašanje naše krščanske vere. O tem sem že pisala v Mladem valu v zvezi z razumom. Navajam tvoje zanimivo razmišljanje: »Kako naj bi človek imel res vero v božjo previdnost, da nas Bog povsod spremlja in vodi in se nič ne zgodi brez njegove volje. (…) Res, iz izkušnje vemo, da bi se lahko izognili marsikateri nepotrebni skrbi, če bi bolj zaupali, da se bo vse dobro izšlo, da nas Bog varuje. Vendar ali je res vedno tako? Že ko sedem v avtomobil, se večkrat vprašam: me bo Bog res vedno varoval, da pridem varno do cilja? Ampak on ne bo preprečil vožnje npr. pijanega človeka, da bi ta ne preprečil tragedije. Me je torej upravičeno strah? Kje je potem vera, da je Bog povsod z menoj?«


Kako so verovali učenci? Bili so z Jezusom dan in noč, tri leta. Z njim so jedli, vid...