Prof. VILJEM ČERNO (foto: J. Z)

Pričevanje za več kot pol stoletja vsestransko dejavnega kulturnika med našimi rojaki v naseljih Terske, Kanalske in Nediške doline lahko strnjeno ubesedimo v naslednjo izpoved: Vselej smo bili potisnjeni na rob družbe, v očeh italijanske jezikovne večine smo bili pač »revni, robati hribovci, ljudje brez šol, zaprti vase, primitivni – sclavi«. Le malokdo se je postavil v bran našemu človeku, stoletja strahovanemu, teptanemu, poniževanemu in zasmehovanemu. Hoteli so nas imeti nešolane, neizobražene, neomikane – ljudi, ki životarijo v zakotnih dolinicah in goratih zaselkih »Beneške Slovenije«. Priče smo velikemu čudežu, če pomislimo na to, da smo na tem prostoru vsemu navkljub ostali toliko stoletij, čeprav so nam vzeli šole in duhovnike, črtili in preganjali vidnejše in slovensko zavedne osebnosti. Nismo imeli zaledja, na katero bi se lahko zanesli, in vendar smo še navzoči na tem prostoru, kljub sto...