Letos sem se spet odpravila na krajši oddih na slovensko obalo. Prijetno sem bila presenečena. Hotel je bil po moji meri, nič velikega, nič luksuznega, pač pa družinsko ozračje. In, kar je bistveno, popolnoma prenovljena hiša je ponujala za zmerno ceno televizijski sprejemnik v vsaki sobi in brezžično povezavo na svetovni splet ter možnost najema koles. Videlo se je, da je hotel v zasebni lasti. Samo zasebniki se tako potrudijo za stranke. Ko sem prijazni uslužbenki, za katero sem mislila, da je lastnica, povedala, da bi sama dodala samo še napitek dobrodošlice, ki bi ga dobili gostje ob prihodu zastonj, mi je povedala, da bi tudi sama marsikaj spremenila, a je tam le v službi. In kdo je lastnik, me je zanimalo. Izvedela sem, da so lastniki Irci. No, lepa reč. Čeprav sem evropska navdušenka, bi vseeno raje videla, da bi turistični dobiček ostajal doma. Saj so se vendarle tudi Slovenci že naučili, kako je treba za zmerno ceno ponuditi kar največ, kako ljudje kot turisti kupujemo pred...