»Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan.« (Lk 17,16).

Dobro se še spominjam, kako me je mama, ko sem bil še otrok, vedno znova opominjala za vsak prejeti dar od drugih ljudi. Tiste znane besede: »Kako si rekel za bombon?« Jasno, da sem zelo dobro znal izreči besedo: »Hvala!« Ta magična beseda. Vedno starejši sem postajal, bolj sem se začel izgovarjati: »Saj sem že rekel,« čeprav sem predhodno besedico HVALA komaj izustil oz. zamomljal skozi usta.

Vzgajamo majhne otroke, da bi znali uporabljati besedo HVALA. Starejši pa nemalokrat pozabljamo na to.

Nekoč mi je na uho prišla zgodba. Ne vem, ali je resnična, a zdi se mi zelo verjetna. Neki katehet se je odločil, da gre na kosilo v restavracijo. Ravno ko je želel kositi, ga zmoti mož in vpraša, ali je ob njem še prosto. Katehet mu je prikimal in ga povabil, naj prisede. Nato je pozornost osredotočil v molitev in pri tem sklonil glavo. K...