»Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost« (Kol 3,12).


Preproste jaslice, ki jih zrem v molitvi, me napolnjujejo z velikim mirom in hvaležnostjo. Kot da bi mi Bog hotel reči: Glej, kako zelo te imam rad! Podobe Jezusa, položenega v jasli, Marije in Jožefa izžarevajo spokojnost in mir notranje povezanosti z Bogom in med seboj. Nič ne govorijo. Tam so, neme, a hkrati tako glasne priče božje ljubezni do nas. Tudi evangeliji poročajo o teh dogodkih bolj skopo. Povedo pa bistveno: da Bog, ljubezen, prihaja med nas kot človek iz ljubezni do nas, da bi nas odrešil greha in smrti in nam odprl vrata v nebesa. In da za to potrebuje zemeljsko mamo in zemeljskega varuha. Marijo in Jožefa.

Marija, od Boga izvoljena Devica, se v Nazaretu pogovarja z božjim poslancem; sprašuje in odgovarja. Ob srečanju s sorodnico Elizabeto zapoje hvalnico božji dobroti. Po...