Spomin na božjega služabnika Lojzeta Grozdeta je živ, njegov zgled svetal. Da bi ga tudi smeli častiti na oltarju, se je v nedeljo, 6. januarja, ob obletnici njegove smrti, novomeška škofija združila ob oltarju župnijske cerkve v Šentrupertu in na tamkajšnjem pokopališču.



Liturgično branje na praznik Gospodovega razglašenja, prihoda modrih ali treh kraljev k novorojenemu Odrešeniku so zato namenoma razširili na z razglašenjem neločljivo povezano evangeljsko poročilo o Herodovem pomoru nedolžnih betlehemskih otrok. Kakor je bilo nerazumljivo to dejanje, je nerazumljivo tudi mučeništvo sv. Štefana, katerega god obhajamo dan po božiču, prav tako mučeništvo Lojzeta Grozdeta, ki ga je pretrpel 1. januarja 1943. Ko se je za božič leta 1942 odpravil iz Ljubljane domov na Dolenjsko, so ga na Mirni ujeli partizani in ga pod krivo obtožbo mučili in ubili. Kako se je zagovarjal, ne vemo, ker kesanje in obžalovanje doslej še ni odprlo...