Slovenski pastoralni center na Dunaju
Objava:
31. 05. 2008 / 22:00
Deli:
Čas branja:
5 minut
Nazadnje Posodobljeno:
26.07.2010 / 12:02
Slovenski pastoralni center na Dunaju
Na Dunaju živijo Slovenci že od davnih časov. Dunaj je bil naše glavno mesto okroglih 600 let, ko so bile slovenske dežele v okviru monarhije, kjer so živeli domala vsi srednjeevropski narodi.
Na Dunaju živijo Slovenci že od davnih časov. Dunaj je bil naše glavno mesto okroglih 600 let, ko so bile slovenske dežele v okviru monarhije, kjer so živeli domala vsi srednjeevropski narodi. Prvi naslovni dunajski škof je bil Ljubljančan Jurij Slatkonja, ki je bil tudi prvi kapelnik dunajskih dečkov. Tu so študirali mnogi naši predniki, tu je pesnil Prešeren, pisal Cankar, Stritar ustanovil kulturno revijo Zvon. Tu je deloval mecen Luka Knafelj pa arhitekta Plečnik in Fabiani, in še bi lahko naštevali. Tudi po razpadu monarhije je slovenska skupnost ostala. Še pred kratkim so tod živeli slovenski kostanjarji in rešetarji. Po drugi svetovni vojni so tu študirali predvsem koroški Slovenci. V sedemdesetih letih 20. stoletja je v mesto prišlo tudi večje število slovenskih delavcev.
Dunajski Slovenci so pred 25 leti dobili svoje duhovno središče. Preden se je ta center formalno ustanovil, pa je v slovenskem domu Korotan pater Ivan Tomažič že zbiral...
Dunajski Slovenci so pred 25 leti dobili svoje duhovno središče. Preden se je ta center formalno ustanovil, pa je v slovenskem domu Korotan pater Ivan Tomažič že zbiral...
