Romanje štirih gora – Tudi letos se je na drugi petek po veliki noči, imenovan petek treh žebljev (po treh žebljih, s katerimi naj bi na križ pribili Jezusa), na okrog 16-urno romanje, med katerim udeleženci naredijo več kot 2000 metrov višinske razlike, prehodijo okrog 52 kilometrov, obiščejo pa štiri gorske vrhove okrog Šentvida na Glini, podalo na tisoče romarjev iz avstrijske Koroške in od drugod. Romanje so začeli s polnočno mašo na Magdalenski gori, sklenili pa z mašo pred cerkvijo na Lovrenčevi gori; vsega skupaj so se udeležili petih maš in treh pobožnosti. Zgodovinarji menijo, da imajo ta romanja predkrščanski izvor, saj naj bi že za časa Keltov ljudje obiskovali štiri svete gore, ki so bile v lasti štirih plemen, v pozni srednji vek pa datira pisna omemba romanja na štiri gore kot krščanskega. Prav tako na petek, 24. aprila, je bilo tudi tako imenovano Podjunsko romanje na tri gore, dolgo 27 kilometrov.

RIM –<...>