Berem knjigo Igorja Omerze o Udbi in Kocbeku. Ne razumem, kako je bilo kaj takega mogoče. To se mi zdi kot nekakšna slovenska različica Da Vincijeve šifre. Mari

Razumljivo je, da mladi ne razumete delovanja Udbe. Niste doživeli tega, čemur družboslovna stroka pravi totalitarna družbena ureditev. Niste doživeli Slovenije izpred trideset, štirideset, petdeset let. Ne veste, kaj je bil komunizem. Šole, ki ste jih obiskovali v že demokratičnih časih, so detabuizirale drogo in seks, povojne zločine in zadušljivi čas komunizma pa so pustile pod svinčeno kapo. Vzgajali so vas, da je odkrivati to kapo nespodobno, nazadnjaško, revanšistično, fašistoidno.

Vendar imata Udba in njeno potomstvo eno samcato težavo. Reče se ji resnica. Resnica je kot cvetlica, ki prebije asfalt. Videli smo: resnice ne ustavijo minirana roška brezna, ne ustavi je sto metrov betona in opeke v Barbarinem rovu in ne deponija smeti n...