Najraje bi temu zapisu dal naslov: Kako umira Slovenija v Slovenskih goricah ali Ne izbrisani priseljenci, temveč pozabljeni rojaki ali Stoletna srčna kalvarija mojih ljudi ali Pozabljeni, kot da nismo več Slovenci … Špičnik je razloženo naselje na pobočjih nad potokom na Špičniku, na slemenu je cesta, ki ga loči od Slatinskega Dola, Jurskega Vrha, Grušene, Jedlovnika in Glanza na avstrijski strani. Od treh sakralnih znamenj sta se v naš čas ohranili le dve: kip sv. Jurija (iz leta 1848) pri družini Dreisiebner in znamenje sv. Janeza Nepomuka. Panoramski razgled od kipa sv. Jurija na konju odkriva dovozno pot, s ptičje perspektive zavito v obliki srca, od tod naziv »Srce Slovenije«.

V zgodovinskem spominu domačinov je rojak Andrej Perlach (1490–1551), zvezdoslovec, matematik in zdravnik, štirikrat dekan Medicinske fakultete in rektor Univerze na Dunaju. V spominu je tudi ime svečinskega župnika Vida Janžekoviča, ki je pred prvo svetovno vojno odbijal naseljevanje Nemcev, do...