V zimskih dneh se še posebej rada odpravim na Stol. Zadnjič se je najvišji vrh Karavank, podobno kot drugi dvatisočaki, kopal v soncu, dolina pa se je skrivala pod debelo plastjo »stepene smetane«. Ko sem na višini približno 1700 metrov prišla iz sončne modrine v megleni sloj, je narava postala sivo-bela, a zaradi ivja, ki je obdalo vsako, še najmanjšo bilkico, neponovljivo lepa. Med belimi kristalčki pa so najbolj žareli plodovi rdečelistnega šipka. Med prijetno smuko do Završnice sem premišljevala, zakaj so ti prvinski grmi v naših vrtovih tako zapostavljeni.

Res je, da šipki s preprostimi, nič kaj vsiljivimi cvetovi ne morejo tekmovati z vrtnico – kraljico vrta. Vrtnice nas poleti povsem očarajo, zato šipke takrat spregledamo. To pa je nemogoče v najhladnejšem letnem času. Medtem ko ptiči na jesen in zimo pozobajo vse užitne plodove na jerebiki, panešpljici, okrasni jablani, ognjenem trnu, šipki še dolgo ostajajo na vejah....