V današnjem evangeliju Jezus spet svari svoje učence, preden jih pošlje oznanjat. Najprej nama je napovedal preganjanje, zdaj pa naju povabi, naj se ne prepustiva strahu. Razlaga nama, kaj je v resnici v igri, ko naju pošilja k drugim. V igri je sposobnost, da do dna zaživiva svojo resnično človeškost, ki je glede na to, kako zdaj živiva sama sebe, nova. Z njim lahko sprejmeva svojo človeško naravo in jo odpreva neskončnosti Očetove božje ljubezni. Ta je temelj naše nove človeškosti.

Jezus jasno pokaže, da glavna vrednota in merilo, po katerem lahko oblikujeva in živiva svojo človeškost, ni več narava, npr. družinske vezi in navezanosti. Ko nama pravi, da tisti, ki bolj ljubi očeta in mater kakor njega, ni njega vreden, nama hoče reči, da kdor jemlje za merilo svoje človeškosti zgolj naravo, v resnici onemogoča in zavira uresničitev svoje človeške poklicanosti. S tem samega sebe in druge prikrajša za božjo razsežnost, ki je temelj naše človeškosti. Ukrade ji bistveni vzor i...