Ker smo se nekdanji sošolci za obletnico mature srečali v Kranju, smo obiskali tudi Prešernov gaj in se med drugim ustavili pri spomeniku, ki so ga primorski begunci že pred drugo svetovno vojno postavili bazoviškim žrtvam, ustreljenim tigrovcem. Nekdo je pripomnil, da to izročilo živi še danes ter da so Primorci zato med vsemi Slovenci najbolj narodno zavedni oziroma jezikovno občutljivi. Danes moram domnevati, da to ne velja za čisto vse Primorce. Slika, ki jo objavljamo (foto B. Macarol) in ki, žal, ni izjema, prikazuje del pršutarne v Lokvi na Krasu, torej na tistem delu obmejnega pasu, ki nima uradnega statusa dvojezičnega območja. Na njej vidimo dva jezikovno sporna javna napisa, na obeh je slovenščina postavljena na zadnje (spodnje) mesto, enkrat je podrejena italijanščini, enkrat pa angleščini in italijanščini. Črke v italijanski in slovenski besedi so sicer enake oblike in velikosti, kljub temu pa gre za rabo, ki ne draži le »civilne« jezikovne občutljivosti in tigrovskega izročila, temveč celo krši zakonske predpise o uradnem jeziku Republike Slovenije.