Odgovornost do resnice
Objava:
04. 08. 2012 / 22:00
Deli:
Čas branja:
6 minut
Nazadnje Posodobljeno:
02.08.2012 / 06:32
Odgovornost do resnice
Pravo srečo – najvišjo človekovo dobrino – je mogoče doseči le s prizadevanjem za dobro. A mnogim, ki se vse življenje trudijo za dobro, sreča v tem življenju ni dana; drugi, ki poteptajo vsa moralna pravila, pa se v njej kopljejo. Immanuel Kant (1724–1804), eden največjih duhov človeštva, je zato sklepal, da je duša nesmrtna in da Bog je. S tem Kant utemelji smisel prizadevanj za dobro: po smrti Bog dobri duši »poplača« njena dobra dela, zato se je vredno truditi za dobro, čeprav življenje tega truda ne nagradi vedno s srečo.
Peščica posameznikov v totalitarnem duhu in samovoljno usmerja javno mnenje glede Cerkve in njenih voditeljev.
Pravo srečo – najvišjo človekovo dobrino – je mogoče doseči le s prizadevanjem za dobro. A mnogim, ki se vse življenje trudijo za dobro, sreča v tem življenju ni dana; drugi, ki poteptajo vsa moralna pravila, pa se v njej kopljejo. Immanuel Kant (1724–1804), eden največjih duhov človeštva, je zato sklepal, da je duša nesmrtna in da Bog je. S tem Kant utemelji smisel prizadevanj za dobro: po smrti Bog dobri duši »poplača« njena dobra dela, zato se je vredno truditi za dobro, čeprav življenje tega truda ne nagradi vedno s srečo. Tako je razmišljal tudi Fjodor M. Dostojevski (1821–1881). »Če ni Boga, je vse dovoljeno,« je njegovo misel povzel Sartre. Te uvide je prav imeti pred očmi te dni, ko se v medijski gonji na račun Cerkve in posameznikov človek sprašuje: Ali je mogoče brez meja in samovoljno širiti laži in obrekovanja, potegavščine in d...
Pravo srečo – najvišjo človekovo dobrino – je mogoče doseči le s prizadevanjem za dobro. A mnogim, ki se vse življenje trudijo za dobro, sreča v tem življenju ni dana; drugi, ki poteptajo vsa moralna pravila, pa se v njej kopljejo. Immanuel Kant (1724–1804), eden največjih duhov človeštva, je zato sklepal, da je duša nesmrtna in da Bog je. S tem Kant utemelji smisel prizadevanj za dobro: po smrti Bog dobri duši »poplača« njena dobra dela, zato se je vredno truditi za dobro, čeprav življenje tega truda ne nagradi vedno s srečo. Tako je razmišljal tudi Fjodor M. Dostojevski (1821–1881). »Če ni Boga, je vse dovoljeno,« je njegovo misel povzel Sartre. Te uvide je prav imeti pred očmi te dni, ko se v medijski gonji na račun Cerkve in posameznikov človek sprašuje: Ali je mogoče brez meja in samovoljno širiti laži in obrekovanja, potegavščine in d...
