Kaj ljudi poganja v objem novih in novih bogov?

»Morda bi bilo primerno, da bi se z Nietzschejem pogovorili o novem somraku bogov,« je dejal ostroumni kardinal Walter Kasper. Po eni strani so namreč starodavne krščanske cerkve vse bolj prazne, po drugi pa je splošna religioznost ponorela. Bogov in božanstev, malikov in demonov, vampirjev in astralnih angelov, čarobnih energij in ritualov je toliko, da nas morda lahko res reši le kak Friedrich Nietzsche. On, ki je pred 130 leti »odredil«, da je Bog mrtev, oh, da bi sedaj spet zagrmel: »Bogovi so mrtvi!«

Prišli smo do točke, ko je mogoče, da si ateist, obenem pa hodiš k transcendentalni meditaciji in svoje zdravje zaupaš nadnaravnim energijam. Zmešnjava je že tako normalna, da komaj kdo opazi, kako nenormalna je. Kakšni šolniki bi, recimo, zazidali šolska okna, ki gledajo na sosednjo cerkvico, le da bi zagotovili ločenost države in religije, a istočasno bodo spregledali, kako se jim po učilnic...