Izkušnja, da mi je življenje podarjeno, me je opogumljala v okrevanju po nesreči

Junijsko popoldne v jubilejnem letu 2000 se je moje življenje dobesedno ustavilo. Čelno trčenje s kamionom priklopnikom, naloženim z opeko … Gasilci, reševalci, dve ekipi zdravnikov sta me sestavljali dvanajst ur … Bilo je veliko poškodb, skorajda ni bilo dela telesa, ki ne bi bil poškodovan in malo »zakrpan«. Pet dni sem bila v komi. »Bo preživela ali ne bo?« so se spraševali.

Vera in molitev rešujeta
»Kaj lahko naredimo?« so starši med drugim vprašali zdravnika. »Verujete?« »Ja!« »Potem lahko molite.« In so molili, pa ne le domači, prijatelji doma in po svetu, po samostanih … Na svetega Antona Padovanskega, mojega velikega priprošnjika, sem se iz kome zbudila. Čeprav sem bila v očeh večine mrtva, sem v komi doživela nepozabno srečanje, ki me je spremljal...