Vsi ti hočejo nekaj dati,
vsi te želijo za nekaj vzgojiti,
te česa naučiti, navaditi,
te po svoje oblikovati …
Jaz pa bi ti rad nekaj vzel:
vzel naveličanost tvojega srca,
vzel vse slabe misli o drugih,
vse nezaupanje do sebe,
vse dvome o pripadnosti,
vse spomine na zavrnitve,
vsa trgovanja z resnico,
vse nepotrebne solze.

Rad bi ti vzel vse strahove,
da boš pustil slavčkom svobodo petja
in privoščil orlom prostranost neba,
da boš prisluhnil kriku bližnjega
in prav tako božjemu glasu v sebi.

Rad bi ti vzel vse vsiljevalce
otopelega brezupa in praznega razuma,
da boš sposoben za prijatelje
in za sopotništvo z Bogom,
da boš sprejemal kruh domovine
in vonj materinstva Cerkve.

Morda boš tako našel srečo,
odkril svojo pot k upanju
in za zmeraj vzljubil ljubezen!

p. Pavle Jakop