Kmalu bomo praznovali petindvajseto obletnico padca berlinskega zidu, ki je simbolično zaznamoval začetek demokratičnih sprememb v Srednji in Vzhodni Evropi. Padcu zidu v totalitarni Vzhodni Nemčiji so kot domine sledili še drugi totalitarni režimi v Vzhodni Evropi. Pričakovanja so bila v tistem vročem času neizmerna in utopična. Zato je razočaranje petindvajset let po teh dogodkih toliko večje. Veselja zato tokrat ne bo prav veliko; če bo, bo kvečjemu bridko. Padec berlinskega zidu je v srednjeevropske države prinesel formalno demokracijo, pravno državo in formalnopravno varovanje človekovih pravicah. Izostala pa je vsebinska demokracija, ki črpa iz etičnih in filozofskih vrednot človekovega dostojanstva. Formalno in teoretično se je zgodil prelom, vendar so se za maskami skrivali prav isti interesi in posamezniki kot v totalitarnih časih. Zrasli so novi nebotičniki, nakupovalni centri, športni in kulturni centri, izboljšala se je infrastruktura, pomembnejši objekti nosijo imena ne...