Saj vemo, da bomo umrli, verjamemo pa ne.

Smrt že stoletja buri in vznemirja človekovo domišljijo, um in čustveni svet. Kako nenavaden občutek navdaja človeka, ko je navzoč pri umiranju. Samo trenutek časa je med delovanjem in nedelovanjem. Med zadnjim vdihom in izdihom. Med zadnjim utripom srca in piskajočo ravno črto na monitorju za spremljanje delovanja srca in možganov. Človek obnemi ob skrivnosti življenja in smrti.

Ali je s smrtjo res vsega konec? V človekovo najglobljo notranjost je vsajeno upanje, da ni tako. Ali nam o tem ne govorijo številni ljudje, ki so v življenju prisegali na ateistično držo, pred smrtjo pa k sebi poklicali duhovnika. Številna pričevanja ljudi, ki so doživeli klinično smrt, dajejo vsaj slutiti, da s smrtjo ni vsega konec. Marija je pri prikazovanjih vidcem velikokrat pokazala nebesa, vice in pekel. Tako rekoč vsi ljudje, ki so doživeli zunajtelesno izkušnjo, so spremenili način svojega življenja.

Toda Sveto pismo pravi, da ne...