Ko mi je žena prebrala debeli knjigi o Leninu in Stalinu (skupno 1400 strani), sem si rekel: »Končno se bom oddahnil od vseh teh grozot moderne zgodovine … Končno!« Pa sem pred dnevi dobil v roke knjigo »Spomini dekana Karla Gnidovca«, ki jih je izdala župnija v Žužemberku, kjer je Gnidovec med revolucijo župnikoval. Karel je bil brat škofa Janeza Gnidovca, danes svetniškega kandidata, ampak brat ne samo po krvi. Tale župnijska kronika, ki jo piše z meniško natančnostjo (poleg imen navaja tudi hišne številke), dokazuje, da je bil Karel Gnidovec bodočemu svetniku brat tudi po duši in še posebej po srcu, saj je v tistem strašnem času reševal vse: pred Italijani, pred Nemci, pred partizani, pred domobranci in spet pred partizani. To je bil mož brez čuta za politično, a z brezprimernim čutom za človeško v trpljenju: ob aretacijah, pred zaslišanji, ob obsodbah na smrt, pred ustrelitvami in po njih, ko je ostalo le tolaženje za preživele! Bralec te suhe proze iz samih dejstev se vprašuje,...