Posamezna kraška polja se ob močnejšem deževju spremenijo v presihajoča jezera. Najbolj znano in največje pri nas je Cerkniško jezero, na Pivškem pa ob obilnejših padavinah nastane kar sedemnajst jezerc. Nekatera se napolnijo prej, druga pozneje, nekatera vsako leto, druga redkeje, vsa pa se spomladi posušijo in spremenijo v pisane travnike.

Pivško kotlino delimo na Spodnjo in Zgornjo Pivko. Prva sega od Nanosa in Hrušice do Prestranka, druga naprej proti jugu do Šembij nad Ilirsko Bistrico. Spodnja Pivka je sestavljena iz flišnih kamnin, Zgornja pa iz apnenca, zato ima lastnosti kraškega sveta. Po njej lenobno vijuga reka Pivka, ki je del kraškega zaledja Ljubljanice. Dolga je 26 kilometrov, vendar le enajst kilometrov teče po površju.

Ko priteče voda

V sušnem obdobju je podtalnica globoko pod tlemi, ob močnejšem deževju pa skozi kraške...