Iliado so v Gallusovi dvorani zasnovali ljubljanska Drama, MGL in Cankarjev dom. Foto: Arhiv CD

Eden prvih evropskih teologov Ksenofan iz Kolofona, Grk iz šestega stoletja pred Kristusom, ni našel prijazne besede za bogove, kot jih je prikazovala mitologija. Res, »natovorila vse sta bogovom Homer in Heziod, / kar velja za sramoto ljudem in jim predmet je graje: / krajo in rop in préšuštvo in medsebojno prevaro.« Bog, je menil Ksenofan, je drugačen, v ničemer enak človeku; ves je duh in modrost in večen – in predvsem nujno en sam. Ko bi bilo bogov več, bi bili eni močnejši in drugi šibkejši, s tem pa po definiciji ne bi bili več bogovi. QED.

Iliada, kot so jo v Gallusovi dvorani zasnovali ljubljanska Drama, MGL in Cankarjev dom, brez olepšav prikazuje prav v prostaško umazanijo vojne zapletene »človeške, vse preveč človeške« bogove, kakršni so jezili ž...