Otroci premorejo videti stvarnost z zaupnim in čistim pogledom. Otrok spontano zaupa očetu in mami; Bogu, Jezusu in Materi Mariji. Obenem je njegov notranji pogled čist, niso ga še omadeževale zloba, dvoličnost, »navlaka« življenja, ki naredi srce trdo. Vemo, da tudi otroci nosijo posledice izvirnega greha, svojega egoizma, a ohranjajo čistost in notranjo preprostost. Otroci niso diplomati: naravnost povedo, kar čutijo in vidijo. Velikokrat starše spravijo v zadrego, ko pred drugimi ljudmi izrečejo: »To mi ni všeč, ker je grdo.« Niso dvolični, niso se še naučili »znanosti dvoličnosti«, ki jo žal poznamo mi odrasli.

18. marca pri splošni avdienci