Midva kot badminton
Midva kot badminton
Smejoča sva vzela loparja, žogico in ob zimskem toplem soncu igrala badminton. Za dobro igro je potrebna zbranost, vzajemna odzivnost, inovativnost, vztrajnost. V mojih
Smejoča sva vzela loparja, žogico in ob zimskem toplem soncu igrala badminton. Za dobro igro je potrebna zbranost, vzajemna odzivnost, inovativnost, vztrajnost. V mojih mislih se je zbudila primerjava: odnos je podoben badmintonu.
Odločitev za igro in vztrajanje sta bistvena. Da igra teče, da je v odnosu rast, je ključno dejavno prejemanje in dajanje. Če ne odbiješ, ni več vzajemnega darovanja, odnos se ustavi. Pomembna je ponižnost, predvsem, ko začutiš, da odnos ni enakovreden, ko se ti zdi, da samo ti »pobiraš žogico na drugi strani« in ne po svoji krivdi. Odnos je vedno obojestanski, drugič bo pobrana tebi. Z vsako ponižno gesto raste plemenitost. Za odboj moraš narediti korak k žogici, pristopiti k človeku, ki ga želiš slišati, in mu odgovoriti. Slog je odvisen od posameznika. Včasih ne sprevidiš, da se trudiš v napačno smer. Na silo nabijaš, da gredo stvari daleč od skupnega cilja, od skupne smeri, ker morda vidiš le svojega in spregledaš, da partnerja ni tam,...