^»Kaj boš pa ti govoru, smrkavec?« »Koliko jih imate vi? Tri?? Kako pa to zdržite?« »Otroci so finančni zalogaj, zato več kot dva ne bova imela.« »Čim več jih je, tem večji revčki bodo, nič jim ne boste mogli privoščiti.« »Otrok? To ni otrok … plod je.« »Je le tkivo. Morda se da iz njega še kaj iztržiti.« »Je moja pravica.«

Ni nam treba daleč, da imamo priložnost slišati te stvari, pove se na glas, niti ne na skrivaj. So otroci res breme, finančni zalogaj, nerojeni pa le tkivo in nič drugega? Velike družine pa le norost, ki jih čakajo hudi časi?

Med sprehodom po mestu opazujem ljudi. Urejene od glave do peta, odpete in razgaljene na kočljivih delčkih kože, na videz srečne, nasmejane, ravno na poti na aerobiko oz. intimno srečanje s trenutnim partnerjem, tisti parček tamle si bo rezerviral popotovanje na Tajsko … Skorajda me preslepijo. To je prava sreča, uživanje, brezhiben videz, raziskovanje tujih dežel! A takoj me prešine misel, da je vse skupaj prazno....