Gornje vprašanje more izgovoriti samo verujoči, saj za neverujočega Boga ni in ne more spraševati o njem. Med verujočimi se vprašanje zbuja ne samo ob velikih katastrofah, kakršne so vojne in potresi, ampak ob vsem hudem, kar more doleteti človeka, verujočega nič manj kot neverujočega. Kar se tiče trpljenja, meni sveti Avguštin, kristjani nismo privilegirani, ampak se dogaja nasprotno.

Po mojem skromnem mnenju naslovno vprašanje ni teološko, ampak psihološko.

S teološkega vidika Bog ne more biti nikjer in nikoli odsoten, ker je v svoji neskončnosti vsepričujoč. S tem pa ni rečeno, da se da verujočemu začutiti. Lahko se odmakne ne od verujočega, ampak od njegovega občutenja. Njegove navzočnosti. Kakor je Kristus odgovoril Katarini Sienski na vprašanje: »Le kje si bil, ko sem tako trpela?« Odgovoril je namreč: »Bil sem pri tebi.«

Občutek odsotnosti Boga je pri svetnikih, če bereš njihove življenjepise, ne samo pogost, ampak tako rekoč obvezen. Menda je bil...