Pogovor med zakoncema je pomemben. Dejavno in redno ohranjanje medsebojne bližine in povezanosti je nujna. Pa vendar se v zakonu pogosto zgodi tudi tišina. Poznamo kar nekaj vrst tišin. Tišina je včasih potrebna, spet drugič neizogibna in včasih zelo rušilna. Tudi kdor ne govori, nekaj sporoča in nima vsak molk istega sporočila.

Tihi dnevi

Ko govorimo o tišini v zakonu, pogosto najprej pomislimo na mukotrpno in težko tišino ali tihe maše. Vsi jo poznamo. Kdor ne iz lastnega zakona, pa vsaj iz zakona svojih staršev ali znancev. To je tišina, ki kriči, izsiljuje, ponižuje in razkraja. Pasivno agresivno izsiljevanje s tišino in umikom. Kdor »kuha mulo«, želi izsiliti svoj prav oz. s tišino kaznuje svojega zakonca. Dokazano je, da je to največja ubijalka odnosov. Povzroča globoke rane, veča razdalje in odpira vrata obupu in jezi. Boljši je odprt konflikt kot take vrste tišina.

Klepetava »tišina«

Na prvi pogled to sploh ni tišina. Zakonc...