Globino svoje vere in pobožnost sosedov, sorodnikov in prijateljev največkrat merimo s številom obiskov svete maše. Temu seštevku morda dodamo še prepevanje na koru, branje berila pri sveti maši, udeležbo na romanjih, in že izdelamo izračun, koliko krščanske gorečnosti premoremo sami ali nekako, ki ga opazujemo ali se o njem pogovarjamo.

Pa takšno, vsem vidno ravnanje v resnici odseva zaupanje v Boga? Je obiskovanje svete maše in čas, ki ga preživimo v cerkvi, merilo naše vere? Vsekakor je odgovor pritrdilen, toda potrebno je vedeti, da moč vere ne prihaja samo iz števila svetih maš in romanj, pač pa po milosti. Vera vsakega izmed nas je namreč božji dar. Dana nam je po Svetem Duhu, ali kot pravi apostol Pavel v pismu nedelje Svete Trojice, da je to »božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu«. S to ljubeznijo kristjani živimo v prijateljstvu z Bogom. Z njeno pomočjo se pustimo voditi Svetemu Duhu ter zaupamo v božji načrt. Čeprav so v njem poleg lepih, veselih in sr...