Pri Kurmanškovih v Mislinji je domače in prijetno, še posebej za konec tedna, ko odkrivajo bližnjo in daljno okolico domačega kraja, se odpravijo v gore ali poslušajo, kako se oglašajo jeleni. Gordana in Tomaž sta poročena enajst let. Letos se je Neži (8), Jakobu (6) in Evi (3) pridružila še Klara (4 mesece). Čeprav še niso najstniki, so meje postavljene jasno, kot markacije v hribih, da vidijo pot naprej in človeka ob sebi.

Kaj vama pomeni biti oče, biti mama?

Gordana: Materinstvo je zame dar in hvaležna sem Bogu, da mi je dal milost, da sem rodila štiri otroke. Najmlajšo Klaro doživljam kot krono na vrhu naše družine. Kot mama želim biti svojim otrokom blizu, jih čutiti, še posebej njihove stiske, in jim biti za zgled v veri.
Tomaž: V mladosti sem velikokrat preizkušal meje, ki so mi jih postavljali starši. Oče mi je pogosto rekel: »Boš videl, ko boš imel svoje otroke.« Danes z nasmehom gledam svoje otroke in vidim kopijo sebe...