Pripovedovali so mi o mladem zobozdravniku, zelo delovnem in zelo uspešnem, ki se zelo boji zobozdravnika, ko mora sam sesti na stol, da mu kolega popravlja zobe. Vse bi dal, da bi se temu izognil. Sam je do ljudi, ki jim popravlja zobe, zelo prijazen. Zna jih lepo potolažiti in jim zagotavlja, da ne bo nič hudega in naj se nikakor ne bojijo.

Zgodba se mi zdi zelo zabavna in govori o veliki resnici. Dokler je za nas nekaj samo v teoriji, smo lahko zelo pametni in imamo cel kup nasvetov. Vemo, kaj je treba narediti in smo skoraj vsemu kos. V teoriji nas praktično ne more nič presenetiti. Na vse imamo takoj odgovor.

Ko se nam stvari dogajajo v resničnem življenju, je pogosto čisto drugače. Takrat nas lahko spravi iz tira že najmanjša težava. Pravijo, da se znajo najmanj soočati s svojo boleznijo zdravniki, ki so srečali že nešteto bolnikov v podobni situaciji in so jim vedno znali dobro svetovati. Zelo pogosto srečam medicinske sestre ali tudi druge, ki z veliko pož...