Spregovoriti o notranjem svetu literarne ustvarjalke je za vsakega filmskega režiserja velik izziv, posebno še, če gre za tako duhovno in mistično osebnost, kot je bila ameriška pesnica iz 19. stoletja Emily Dickinson. Prav tega skoraj nemogočega načrta se je lotil režiser Terence Davies, ki je sicer poznan po snemanju zgodovinskih likov. Tokrat si je izbral neverjetno žensko osebnost z bogatim notranjim življenjem. Da bi jo približal gledalcu, se je v tem filmu odrekel natančnosti razkošnih kostumov iz časov začetka ameriške državljanske vojne in Emily Dickinson predstavi kot ognjevito dekle, ki prijateljuje z dekletom, ki ima za naše pojme zelo sodobne feministične poglede, z Vryling Buffam. Zato lahko gledalec najprej uživa v izrazitem angleškem humorju, ki ga scenarist še podkrepi z ironijo na račun moško urejene družbe. Prav ta del je tudi kritikom najbolj všečen. <...>