Le človeku prijazen človek je lahko pravični. Tako je po Knjigi modrosti (1. ber.) Bog z besedo učil svoje ljudstvo. V tem ga ne more nihče presegati, pa naj si še tako prizadeva. Kako Bogu uspeva, da vztraja v prijateljstvu s človekom? Ali bi enako ravnal tudi, če bi imel možnost vse skupaj še enkrat premisliti? Pisec Knjige modrosti je očitno prepričan: Kar zadeva trajnost Božjega prijateljstva do človeka, nam ni treba biti prav nič v skrbeh.

»Ker pa«, tako govori izraelski vernik svojemu Bogu, »ker pa si gospodar moči, sodiš milo in nas vodiš z veliko prizanesljivostjo. Zakaj kar koli hočeš, ti je mogoče« (Mdr 12,18). Imeti ljudi za sovražnike – nič ni Bogu bolj tujega kot to, tega on ne more početi. Lahko je človek sovražen ne samo do ljudi, ampak tudi do drugih ustvarjenih stvari. Nasprotno pa z nenavadno lahkotnostjo in iznajdljivostjo mi naredimo Jezusa za svojega sovražnika.

Ta dejstva nam pokaže v zgodbi, ki nam jo evangelist pripoveduje da...